»Odločna obsodba, kot ste jo izrazili, je zelo pomembna. Ta agresija je kršitev mednarodnega prava in konvencij. To je jasno. Od tu dalje slika ni več tako jasna. Poglavitni organ v ZN – varnostni svet je neenoten in že dlje časa blokiran. Včerajšnja resolucija je bila sprejeta po posebnem postopku, ki se redko uporablja. ZN predobro poznam, da bi verjel, da bi bilo na podlagi etične in pravne obsodbe možno obvladati politiko velikih sil, za to pa se bori Rusija, za spoštovanje kot velesile. Gre za tragični paradoks. Velike sile branijo svoj položaj do zadnjih možnosti. Gredo pa pri tem po poti, ki ogroža svetovni mednarodni mir,« je razložil nekdanji predsednik RS Danilo Türk. »

Marko Makovec iz mednarodne službe za zunanje delovanje EU je poudaril, da se je EU odzvala zelo hitro in enotno, v manj kot 24 urah je sprejela najobsežnejši paket sankcij do sedaj, in to soglasno. «EU je uskladila sankcije z najmočnejšimi partnerji - ZDA, Kanado, Združenim kraljestvom. Aktivirala se je v mednarodnih organizacijah in spodbudila resolucijo v ZN. Nemudoma je izrazila solidarnost glede beguncev in pomoči civilnemu prebivalstvu. Aktivirala pa je tudi nov mehanizem – evropski mirovni sklad v vrednosti skoraj pol milijarde evrov za opremo in obrambo in zaščito civilnega prebivalstva.«

Denis Mancevič, nekdanji diplomat v Ukrajini, je povedal, da je vedno bolj prepričan, da je Putinov napad največja geopolitična napaka. »S to vojno je izgubil do sedaj stabilno podporo v ruski javnosti. Vidimo množične in za Rusijo nenavadne in močne odzive civilne družbe, ki obsoja to invazijo. Putin izgublja tudi podporo elit in najožjih sodelavcev. Tako obsežnih gospodarskih sankcij in pritiska zahodnih družb Rusija ne bo zdržala več kot leto, ne glede na podporo Kitajske ali Indije. Prišlo bo do nemirov, socialne nestabilnosti, protestov.«

Ob tem se je zastavi vprašanje, ali ni nemara kitajska roka pomoči v reševanju krize zrežirana igra.  »Ni režirana igra,« je poudaril Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik s Kitajske. »Geopolitično gre za boj med ZDA in Rusijo, za vprašanje, ali bo Rusija obdržala status velike sile. Tu moramo razmišljati o varnostnih interesih Rusije. NATO se širi. ZDA se noče pogajati, kar je arogantno. Prišel je čas za novo evropsko varnostno konferenco, Helsinki 3, da se umakne jedrsko orožje iz Evrope in da velike sile nevtralnim silam garantirajo njihov obstoj. To je edina možnost za rešitev. Kritičen sem do pošiljanja orožja iz EU. Ukrajina se mora braniti, vendar je treba dati pozornost diplomaciji, ne orožju,« je povedal Lipušček, ki je Kitajsko označil za belo lastovko v smislu, da je edina od velikih sil, ki ima dobre stike z obema državama in ima zato možnost, da posreduje.

Ljubica Jelušič, profesorica obramboslovja in nekdanja obrambna ministrica je pojasnila, da sta ZDA in Rusija svoje zavezništvo ohladili v obdobju po odhodu ameriških sil iz Afganistana. »Putin je verjetno ocenil, da zaradi prijateljstva z ZDA lahko uresniči določene interese, tudi glede teritorija. Putin je dobil občutek, da bo njegovo početje tolerirano. Kar se je v resnici tudi zgodilo. Še več, NATO govori zelo remisivno, previdno, večinoma preko EU. Zavedajo se, da ostra pozicija lahko povzroči asimetrično reakcijo. Zato ni odločnih obsodb iz zveze NATO. Temveč od EU.«  Jelušič je poudarila tudi, da je naše orožje, ki ga pošiljamo, simboličnega pomena. »Oligarhi imajo večji proračun od proračuna držav. Vprašati se moramo tudi, kje je ukrajinski kapital in ali brani Ukrajino.«

Gospodarstvenik Dušan Olaj je povedal: Vojna je posledica padca diplomacije. Iz Ukrajine me partnerji in prijatelji ne kličejo, ker nimajo možnosti. Kličejo me Rusi, Belorusi, sprašujejo me, s kom sem. Najtežje vprašanje, ki ga nekdo lahko postavi. Ta del sveta je mešanica narodov. Nikoli ni bilo vprašanje, kdo so, danes je to zame ogromen šok. Največ, kar jim lahko odgovorim, je: Sem proti vojni in sem za mir.«

Sogovorniki so govorili tudi o aspiracijah Ukrajine v EU in NATO, vlogi Slovenije predvsem pri solidarnosti in humanitarni pomoči, ki je največja moč majhnega naroda, pa tudi o propagandi. Nismo pravočasno prepoznali, da se diskurz vzhodnih sporočil spreminja, nismo prepoznali, da nas preplavljajo novice, ki so vnaprej pripravljaje teren za sedanji poseg. Odpovedala je sposobnost prepoznavanja laži.

Strinjali so se, da moramo narediti vse, da se bodo varno počutili tudi ruski prebivalci v Sloveniji, ne smemo dopustiti, da bi te ljudi enačili z nasiljem Putina. Putin ni sinonim za Rusijo. Potrebujemo pristno in ustvarjalno politiko in iskrene odnose.