Milan Brglez je povedal, da je brexit združil Evropo: »To je bila streznitev. Epidemija pa je druga streznitev, ki je pokazala, da je EU sposobna solidarnosti, tako finančno kot glede zelenega dogovora, glede katerega je mogoče narediti veliko. Kar me navdaja z optimizmom.«

Po mnenju Gaje Brecelj iz Umanotere naše preživetje akutno definirata podnebna in okoljska kriza »Obe krizi se poglabljata, medtem ko se ukvarjamo z drugimi. Zaradi posledic podnebnih sprememb ljudje iščejo preživetje drugje, tudi v EU. EU se mora zavedati svoje zgodovinske odgovornosti,« je poudarila.

»Rad bi poudaril druge vrste onesnaženje, in sicer teptanje človekovih pravic, ki pomeni izgubo civilizacije,« je povedal Dragan Petrovec, kriminolog.  »Glede naslova omizja lahko odgovorim: odvisno. Glede starosti, spola …, seveda, to nas lahko združuje. Če pogledamo naša stališča, pa ni razloga za združevanje. Evropa je kot veriga na videz močna, v resnici pa je sestavljena iz mnogih šibkih členov. Španija živi v dediščini frankizma. Italija ni nikoli prekinila tradicije s fašizmom. Nemčija ima prikrit neonacizem. Vzhodnoevropsko združevanje pa je najslabša oblika avtoritarnosti. Kakšna je perspektiva Slovenije? Priča smo boju za preživetje manjših strank in posameznikov, prodanih duš, ki se ponujajo komurkoli. Prav oni so lakmusov papir za načelnost strank,« je bil jasen Petrovec.

Emilija Duh Stojmenova, profesorica na Elektrotehniški fakulteti pravi, da se kriz ne smemo bati, saj je so stalnica. »Poiskati moramo načine za odpornost. Covid je razkril kritičen pomen tehnologije, ključnega pomena je postala digitalna preobrazba. Evropa mora vlagati v svoje investicije, v lastne zmogljivosti, sicer bo postala bojno polje ZDA in Kitajske. EU se zanaša na svojo regulativno moč, a v resnici mora tudi sama postati tehnološka velesila. Izkoristiti mora naslednji val, ker je prvega zamudila.«

Žiga Turk, profesor na Fakulteti za gradbeništvo je povedal, da krize nastajajo zaradi zavrnitve ustave o EU v začetku 21. stoletja. »Vse probleme vidimo kot krizo, ker kriza daje voditeljem izredne metode za spopad z njimi. Skozi krize se narediti tisto, kar se ni uspelo z ustavo. Nisem pa zaskrbljen,  tudi evrobarometer je pozitiven in EU je v dobrih rokah. Slovenija predseduje, pogovarjamo se  o prihodnosti, kar kaže, da smo zadihali.  Na ravni EU se kaže, da v združevanju različnosti nismo bili uspešni, smo pa vedno bili povezani.«  

Razprava se ob številnih replikah nadaljuje, trenutno s pogovorom o mladih.