Film uveljavljenega slovenskega režiserja, scenarista, pisca in kolumnista Gorana Vojnovića, ki je nastal na podlagi literarne  uspešnice, je zgodba o skupini prijateljev, pripadnikov druge generacije priseljencev, ki se ne znajdejo med pravili in družbenimi normami  okolja, v katerem živijo, in so prepuščeni 'ulici' in njenim pravilom.

Slovenska javnost je film dobro sprejela (ogledalo si ga je čez 55 tisoč gledalcev), prav tako občinstvo v Bruslju, med katerim so bili tako zaposleni Slovenci v EU institucijah, veleposlaniki, tudi iz držav nekdanje Jugoslavije in številni drugi diplomati. Režiser Vojnović je v pogovoru poudaril pomembnost razumevanja problematike priseljencev  in eksistencialnih vprašanj sobivanja v novem okolju. Hkrati je omenil, da vedno obstaja razlog za deviantna obnašanja, kar je želel tudi prikazati v filmu in tako razbiti marsikateri predsodek ali stereotip. Ob tem je poudaril, da je večkulturnost v Evropi še kako živa, ne glede na to, kakšnega mnenja je nemška kanclerka Angela Merkel. Vojnovič je nato zaključil, da so priseljenci vedno bili in bodo povsod, kar pa je naša realnost.

"Zgodba o stiskah priseljencev ni le slovenska zgodba, je zgodba Evrope.  Vse več je ksenofobije in nestrpnosti, v Evropski uniji  naraščata nacionalistična in populistična retorika. Pomembno je, da govorimo o priseljenskih strahovih in tabujih in jih skušamo razbliniti. Izkušnje priseljencev imajo različne obraze, a Evropa je ena. Je Evropa, kjer so za mir in blagostanje potrebni sodelovanje, solidarnost in odgovornost. Evropska priseljenska politika je že nekaj časa na preizkušnji, tudi v Sloveniji. Čeprav je šlo za promocijo slovenskega filma, verjamem, da je ta marsikateremu obiskovalcu odprl oči v resničnost temnih vidikov vključevanja priseljencev, kot so diskriminacija, pomanjkanje znanja jezika, življenje v revnejših soseskah, kar zahteva stalne ukrepe ne le na slovenski, ampak evropski ravni," je dejala evropska poslanka Tanja Fajon.