Odlične managerke so se danes, že 10. leto po vrsti, srečale na Bledu na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala Založba GV in sekcija managerk družbe Manager. Trem  iz svojih vrst so podelile priznanje Artemida, po boginji lova,  za tako imenovani najvišji preboj - preboj v upravne odbore in na vodilne položaje v podjetjih, kjer so zaposlene. Osrednja gostja je bila nekdanja prva dama Velike Britanije Cherie Blair, znana tudi po svojem skkadu za ženske.
Udelezenke so se pogovarjale tudi o ženskih kvotah oziroma o tem, ali so le-te spodbuda ali ovira? Pogovor je vodila Tanja Fajon, njeni gostje pa so bili dr. Metka Tekavčič iz Ekonomske fakultete, direktorica Simensa d.o.o. Medeja Lončar, po mnenju pa sta bila povprašana tudi rektor Univerze Ljubljana dr. Stanislav Pejovnik in psihoterapevt Zoran Milivojević.
Dejstvo je, da v Sloveniji vstopa v podjetja približno enako število žensk in moških, do vrha pa pride le 20 odstotkov zensk. Razprava je pokazala, da še vedno obstajajo poklici, ki so domena moških in da so kvote morda resnično nujne. Nedvomno v svetu politike in v javnem sektorju, med menagerkami so bila mnenja nekoliko razlicna. Fajonova se je strinjala z obema gostjama, da zaradi spola nikoli ni imela tezav na svoji karierni poti. Je pa dodala, da mora zadnji dve leti,  odkar je v politiki, vlagati več energije in se dokazovati. Po njenih beseah bi bilo "idealno, ce bi same zaradi svojih sposobnosti zasedle najvisje polozaje, zal pa je resnicnost drugacna, zato bo verjetno tudi v poslovnem svetu prej ali slej poseci po kvotah."  Lončarjeva je opozorila na sistemske prepreke, ki obstajajo v podjetjih in so bolj na kožo pisane moškim. Sama na poti do vrha ni čutila pretiranih ovir, je pa izpostavila pomen odločitve, da greš na vrh. Na vrhu, na vodilnem položaju si sama in nimaš več praktično nobenega nad sabo. Na vrhu si ti tista, ki sprejema odločitve, je dejala in izpostavila veliko psihološko razliko biti tik “pod vrhom” in “biti na vrhu”.
Tekavčičeva pa se je razgovorila, da je morda bolje, da se govori o kvotah in ne o ženskih kvotah. “Bilo bi prav, da bi o kvotah govorili z vidika enake zastopanosti spolov,” je zaključila sicer dolgoletna, goreča nasprotnica le-teh.
Moška sta bila na trenutke zadržana in nista skrivala bojazni, da se bomo z leti pogovarjali o moških kvotah. Milivojevič je zbrane dame označil za predstavnice pozitivne deviacije. “Ve ste avantgarda!” Za Pejovnika so kvote ena od možnih korekcij. Pravi, da v znanosti ni negativne diskriminacije ali pa je ni več in se na koncu pošalil, da zaradi ženskih kvot ni postal minister.
Omizje so gostje zaokrožili, da kvote so pomembne, da je prav, da so o njih razpravlja in podprle misel Cvetke Selšek, ki pravi, da ne nazadnje naj bo sposobnost tista, ki šteje in misel Purgove, "da ne glede na spol mora biti vodilo vsakega menedžerja/-ke etika in estetika!”