Poslanka meni, da so poročila o napredku realen odraz trenutnih razmer v državah in jim dajejo svež veter v jadra, da bodo hitreje zaplule v pristan. Obenem so tudi jasno sporočilo, da je širitev živ proces in da le konkretni rezultati, ki izboljšajo življenje vseh ljudi, pomenijo napredek.

''Skrbita me skromen napredek Bosne in Hercegovine in dejstvo, da zaveze dialoga na visoki ravni niso bile izpolnjene. Politiki v preteklem letu očitno niso imeli dovolj posluha za nujne reforme. Ljudje čutijo posledice. Notranjepolitične razmere so močno zavrle državo na njeni evropski poti. Močno upam, da bo politična elita državo vrnila na pravo pot in da bo čimprej sposobna zaprositi za članstvo. Veseli me napredek Srbije, ki pa bo nadaljnje korake morala dokazati tudi z iskrenim dialogom s Prištino in z bolj odločnim reformiranjem pravosodja, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pozdravljam napredek v dialogu med EU in Makedonijo, saj se država na ta način pospešeno pripravlja na začetek pristopnih pogajanj. Upam tudi, da bo z Grčijo brez odlašanja rešila spor o imenu. Zelo me veseli napredek Albanije, ki je naredila korak pri večini ključnih prioritet, potrebne bodo še reforme pravosodja, javne uprave ter poslovnika parlamenta. Vendar bodo resni preizkus zrelosti političnih elit pokazale šele volitve prihodnje leto.''

Fajonova meni, da ima tudi Kosovo jasno evropsko perspektivo, a bo država pripravljena, da s pogodbenim razmerjem stopi na evropsko pot, ko bo napredovala pri kratkoročnih prednostnih nalogah. Črna Gora pa se bo morala močneje spopasti z organiziranim kriminalom in korupcijo na najvišjih nivojih države.

"Države Zahodnega Balkana so na prelomnici. Od odgovornih politikov je odvisno, kako hitro in odločno bodo nadaljevale po poti do EU. Časa, da bi se zaradi notranjepolitičnih kupčij obotavljali in izmikali nujnim reformam, ni. Na kocki so blagostanje in varnost državljanov in prihodnjih generacij," je še povedala poslanka.

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji mora biti v ospredju prizadevanj vseh vlad v regiji, prav tako pa morajo države jasneje in učinkoviteje pristopiti k reformam sodstva, gospodarstva, k dobremu upravljanju in administrativnim zmogljivostim, boju proti brezposelnosti in socialni izključenosti ter se truditi za svobodo in pluralnost medijev.