»Škandalozno je, da se je večina davčnih utaj odvijala na evropskih tleh pri evropskih bankah pred našimi nosovi. Želim si, da bi novinarji še naprej izvajali pritisk na vlade in tiste, ki imajo koristi od obstoječega sistem, in tako pripomogli k izvajanju priporočil Parlamenta ali drugih institucij, ki se zavedajo uničujočih posledic davčnih goljufij.»

Novinarji so članom odbora zelo natančno predstavili svoja razkritja in tudi težave, s katerimi se soočajo pri preiskavi in poročanju o davčnih oazah in slamnatih podjetjih. Opisali so zgodovino podjetij, ki poslujejo z navideznimi podjetji in posredniki, med njimi so razvpita imena kot Mossack Fonseca, Metso, Nordea. Pojasnili so vpletenost večine evropskih bank v sporne prakse in opozorili na zelo pomembno vlogo odvetnikov in uradnikov.

Osnovno sistemsko napako vidijo v dejstvu, da je slamnato podjetje sploh mogoče ustanoviti, z dejstvom, da je lastnik anonimen, pa je izpolnjen osnovni pogoj za goljufanje. Kot zelo sporno so označili reklamiranje slamnatih podjetij na spletu, zgroženi so tudi nad pravico, da se podjetja ustanavljajo na nefunkcionalnih naslovih, denimo na gradbišču. Poudarili so, da je učinkovito ukrepanje možno samo na mednarodni ravni s sodelovanjem in posledično kaznovanjem vseh držav.

"Veseli me, da imajo razkritja v posameznih državah, predvsem v Skandinaviji, že kar velike posledice. Pri tem pa se moramo zavedati, da posledice običajno doletijo tudi novinarje in njihove vire in marsikje je svoboda (preiskovalnega) novinarstva in zaščita virov na resni preizkušnji. Vprašljiv je denimo postopek na Finskem, kjer naj bi novinarji oblastem in izročili vse svoje analize in dokumente, pri čemer ne smemo pozabiti, da je Finska vodilna država na lestvici svobode medijev. Tudi na tem področju potrebujemo ukrepe na evropski ravni. Moja politična skupina se je za to že zavzela in Evropski komisiji naložila, naj pripravi predlog za zaščito žvižgačev,« je še dejala poslanka.