Predlog direktive je poskus odgovora na to stanje in vsebuje nekaj dobrih rešitev. Vendar pa je bil celoten postopek prenove direktive, ki ureja avtorske pravice, v državah članicah (tudi v Slovenji) netransparenten. Na koncu so države članice v duhu iskanja kompromisov na vsak način skušale najti neke rešitve, čeprav mnoge (najbolj) nasprotujejo (vsaj) 11. in 13. členu.

Morda je prav netransparentnost razlog, da se je razprava v javnosti na koncu preveč populistično in preveč črno-belo osredotočila praktično zgolj na omenjena člena.

Nedvomno sta pomembna, saj usmerjata prihodnji razvoj in širitev interneta. Enako pomembna pa sta tudi 3. in 4. člen, ki usmerjata razvoj znanosti in izobraževanja, a sta doživela premalo pozornosti.

Kot poslanko mi mediji in javnost o tej temi vedno znova zastavljajo le eno vprašanje: kako bom glasovala.

Kot sem že pojasnila, direktive v trenutni obliki ne bom podprla, če ne bo doživela korenitih sprememb omenjenih členov. Ne želim podpreti slabo pripravljene oz. nedorečene zakonodaje samo zato, ker potrebujemo spremembe.

Upam, da nam bo v parlamentu uspelo z amandmaji predlog besedila predvsem omenjenih členov predrugačiti do te mere, da bo besedilo lahko šlo v nadaljnji trialog. V nasprotnem primeru se bo bitka bila na Svetu. V vsakem primeru pa je do končnega besedila in sprejetja direktive še daleč. V tem sklicu parlamenta ga ne pričakujem.   

Zakaj rešitve niso dovolj dobre:

Člen 13: Je v koliziji z določbami EU zakonodaje. Ne ponuja zadostnega ravnotežja med zaščito pravic avtorjev in zaščito pravic uporabnikov. S filtriranjem se znižuje svoboda govora in zaščita osebnih podatkov ter kulturna raznovrstnost objavljenih vsebin, kar je še posebej nevarno na trgih majhnih držav. Avtorskih plačil zaradi nedorečenosti dejansko ne rešuje.

Člen 11: Predstavlja veliko in odločilno bariero novim medijem in ovira dostop do informacij. To se je zaradi finančnih bremen manjših ponudnikov dokazalo že tudi v praksi (Nemčija, Španija). Vprašljiva so razmerja med novo pravico in že obstoječo avtorsko pravico na istih vsebinah. Vprašljivo je, ali zelo kratka besedila in izvlečki sploh izpolnjujejo pogoje za avtorsko pravno varstvo.

Člen 4: Ne upošteva dovolj javnega interesa izobraževanja. Vztrajati je treba pri kar se da široki izjemi za izobraževanje (vse nekomercialne dejavnosti učiteljev, predavateljev ipd., različna okolja – digitalno in nedigitalno, različne oblike – vsi formati in dolžine) in pri uvedbi obvezne izjeme, ki ne bo dajala možnosti uvedbe licenciranja in bo veljala za vse države članice.

Člen 3: Daje sicer večjo zaščito raziskovalcem, kar je dobro, vendar pa se moramo zavzeti za odprto in široko izjemo za podatkovno rudarjenje, brez omejitev (za vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, ki smejo izvajati tekstovno in podatkovno rudarjenje za vse namene, ne zgolj za znanstvene).Odpraviti je treba možnost, da bi imetniki pravic onemogočali uporabo podatkov, ki so uporabnikom zakonito dostopni. Rudarjenje po javno dostopnih podatkih je ključnega pomena za razvoj znanosti in družbe, saj omogoča možnosti za raziskovanje, inovacije in krepi civilno iniciativo.