Na konferenci je bila, poleg družbeno političnega orisa situacije, močno poudarjena dvojna igra Evropske unije, ki si po eni strani prizadeva za umiritev konflikta in pravično rešitev, po drugi stani pa zaradi parcialnih interesov nekaterih držav članic, predvsem Francije, konflikt poglablja.

Evropsko unijo je v svojem uvodnem nagovoru, v katerem se je osredotočila ravno na delo institucij, okrcala tudi poslanka Tanja Fajon: »Menim, da bi Evropska komisija in države članice v svojem ambivalentnem odnosu med moralo in interesi, med prav in koristjo, morale potegniti črto: že zdavnaj bi morale narediti to, kar je prav, in sicer podpreti in izvajati ukrepe za prenehanje kršenja človekovih pravic v Zahodni Sahari, podpreti pravico do samoodločbe in življenja v lastni samostojni državi. Temeljne vrednote EU in mednarodno pravo niso meni, s katerega bi lahko izbirali po trenutnem navdihu.»     

Povedala je, da ima EU na voljo številna orodja, s katerimi bi lahko politično, gospodarsko in socialno pomagala Zahodni Sahari, da pa žal nima enotnega evropskega glasu, ki bi ponudil podporo zatiranemu ljudstvu.
»In žal je tudi glas Slovenije neslišen. Iz zgodovinskih in človeških razlogov bi bilo prav, da bi naša država do zahodnosaharskega problema zavzela odločno in jasno stališče. Morda so take konference dodatna spodbuda, da bo ta cilj nekoč vendarle uresničenje poudarila poslanka.

Sogovorniki so sicer predstavili nekaj primerov dobrih praks, ki se s pomočjo Evrope izvajajo v Zahodni Sahari, med njimi projektni pilot Erasmus+, ki ga uvaja Avstrija in v katerem bodo lahko sodelovali študenti pred štirimi leti ustanovljene univerze v Zahodni Sahari.