Direktiva podrobneje ureja vprašanje konzularne zaščite državljanov Evropske unije v tretjih državah, kjer njihova država članica nima vzpostavljenega stalnega veleposlaništva ali konzulata. Predlog direktive temelji na 23. členu pogodbe o delovanju Evropske unije ter Listini Unije o temeljnih pravicah, ki vsakemu državljanu Unije pod enakimi  pogoj zagotavlja konzularno in diplomatsko zaščito v tretjih državah.

 

»Uspelo nam je zaščititi tudi interese manjših držav, ki nimajo široko razpredene mreže konzularno-diplomatskih predstavništev po svetu. Z današnjim glasovanjem v odboru smo omogočili, da bodo imeli državljani EU, tudi Slovenije, enako pravico do konzularne zaščite na ozemlju tretjih držav. Naše sporočilo je jasno. Pri iskanju konzularne zaščite moramo ljudem v normalnih ali izrednih razmerah zagotoviti popolno varnost in jim ne oteževati že tako zapletenih postopkov,« je potrditev predloga direktive komentirala evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D). 

 

Besedilo direktive med drugim ureja tudi vprašanje konzularne zaščite vseh državljanov EU v tako imenovanih kriznih situacijah. Pri tem se je večina poslank in poslancev Evropskega parlamenta strinjala, da v tovrstnih primerih koordinacijo sodelovanja med državami članicami prevzamejo delegacije EU, prisotne v tretjih državah.

 

»Veseli me, da smo na odboru dosegli soglasje tudi glede tega, da je treba pravico do konzularne zaščite razširiti še na ožje družinske člane državljanov EU, ne glede na to, ali imajo sami državljanstvo EU ali ne.  Prav je, da konzularno zaščito nudijo tudi delegacije EU in da v kriznih situacijah koordinirajo pomoč na najbolj prizadetih območjih,« je po glasovanju dejala poročevalka v senci Tanja Fajon. 

 

Besedilo predstavlja predlog direktive Sveta, ki mora biti še usklajena in sprejeta na ravni držav članic. V času sprejemanja predloga besedila so se v Evropskem parlamentu že kazali obrisi dveh taborov z nasprotujočimi stališči, in sicer velikih držav članic, ki jih skrbi preobremenjenost njihovih konzularno-diplomatskih predstavništev, na eni strani in manjših držav članic, ki si želijo zagotoviti celovito zaščito svojih državljanov v tretjih državah, na drugi strani.

 

»Z današnjim glasovanjem na odboru pa se naše delo zares šele začenja, saj bomo morali pozorno  spremljati pogajanja med državami članicami v Svetu. Že pri pogajanjih v Evropskem parlamentu se je namreč  izkazalo, da so velike države članice mnogo bolj pripravljene in agresivne pri zagovarjanju lastnih interesov. Slovenija je tu žal spet padla na izpitu, saj jasnih stališč naše vlade v času priprave besedila nismo prejeli in želim si, da bodo vsaj vnaprej bolj aktivno sodelovali pri pogajanjih na Svetu,« je zaključila evropska poslanka Tanja Fajon.