Sem pa glede ukrepanja Slovenije v tem trenutku zelo zaskrbljena, saj nova vlada v svojem delovnem programu boju proti korupciji in pranju denarja skorajda ne posveča pozornosti.  Razen nekaj načelnih besed v programu ne najdemo nobenih konkretnih ukrepov za boj proti pranju denarja.

Imamo pa tudi v Sloveniji nemalo ljudi in podjetij, ki imajo v davčnih oazah bančne račune  z visokimi zneski slamnatih transakcij. Vzdrževanje sistema, ki iz kakršnega koli razloga dovoljuje izogibanje plačevanju davkov, pomeni veliko in krivično dodatno obremenitev za običajne državljane. V času, ko se želi boriti proti krizi, bi morala vlada na to misliti še toliko bolj in takemu stanju nemudoma narediti konec.  

Politična skupina S&D, ki ji pripadam, je naročila študijo, ki je pokazala, da bi bilo z usklajenim in resnim bojem proti davčnim utajam mogoče v Evropi vsako leto prihraniti več kot trilijon evrov. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je ocenila, da Evropa za izhod iz dolžniške krize potrebuje 1000 milijard evrov.
V času krize in pogajanj o osiromašenem evropskem proračunu utajena vsota denarja torej predstavlja več kot le zagon za gospodarsko rast in prepotreben vložek v raziskave in izobraževanje.

Po razpravi o Cipru, ki bo na dnevnem redu prihajajočega plenarnega zasedanja v Strasbourgu, smo poslanci s Komisijo in Svetom zahtevali tudi razpravo o davčnih utajah, ki bo predvidoma na dnevnem redu plenarnega zasedanja v maju.  Slovensko vlado pa v tem duhu pozivam, naj nemudoma pripravi konkreten načrt dela na tem področju in ga začne tudi nemudoma izvajati ter tako dokaže, da obljube o skrbi za državljane, boju proti organiziranemu kriminalu ter dvigu politične in gospodarske kulture in morale niso bile - slamnate.