»K organizaciji današnjega pogovora me je spodbudilo zavedanje, da se je družbeno in politično okolje v dveh desetletjih korenito spremenilo, in to tako na globalni in evropski kot nacionalni, slovenski ravni. Veliko govorimo o demokraciji in svobodi, a je sprejemanje odločitev vse manj transparentno, vse bolj povezano z ozkimi kapitalskimi interesi in vse manj z resnično namero in vero v splošni družbeni napredek in blagostanje. Odločanje je tudi vse manj odgovorno. Kot posamezniki in kot družba postajamo neke vrste ujetniki svoje svobode in neslutenih možnosti razvoja,« je povedala poslanka Tanja Fajon.                 

Da to ni omejeno le na polje politike in demokracije, temveč se širi tudi v znanost in tehnologijo, pritrjuje pisatelj, publicist in računalniški strokovnjak Miha Mazzini. »Dve tehnologiji sta po mojem lahko zelo kritični: genetska in informacijska. Sistemi, ki so bili koncipirani kot popolni, lahko odpovedo in so ponekod že odpovedali.«

Študentka sociologije Nastja Trajkovič je poudarila, da se moramo v prvi vrsti odločiti, kakšno družbo si želimo: »Nam bo vladala umetna inteligenca ali človekova zavest? Če nam bo prvo, smo pred velikim izzivom, saj pri človeku sproža tesnobo. Resda so algoritmi učinkovitejši, vendar je za človeka pomembno, da se čuti vključenega.«   

Družbeno tveganje lahko predstavlja tudi zelena industrija. Jadranka Juras, glasbenica, ki že dolgo opozarja na nujnost spremembe prehrane in znanja potrošništva opozarja tudi na pasti «zelenega«: »Zelena industrija je lahko uničujoče potrošniška in dvorezen meč. Tudi »zeleni« izdelovalci se znajo prodati multinacionalkam, ki so se v svoji ponudbi hitro preoblikovale in prilagodile novi potrošniški modi. vedno moramo pogledati ozadje.«  

»Neoliberalizem se prikazuje ljudem kot edini možni sistem, kot da ni druge demokracije. A zavedati se moramo, da kjer ni alternative, ni demokracije,« pa je opozoril Matej Košir, novinar in politolog.