»Področja, ki jih pokriva odbor CRIM, so široka in kompleksna, a hkrati med seboj zelo povezana in soodvisna. Zato v moji politični skupini menimo, da mora odbor enakomerno nasloviti vsa klasična področja, ki jih pokriva, pri tem pa ne sme pozabiti na sodobnejše oblike kriminalitete, kot so prirejanje rezultatov v športu, vlogo finančnih deregulacij na vzpon kriminalitete belih ovratnikov, vprašanja kibernetske kriminalitete, ekološke kriminalitete in medicinskih ponaredkov,« je pojasnila koordinatorica politične skupine S&D v odboru CRIM Tanja Fajon (SD/S&D).

Podatki o finančni vrednosti sodobnih oblik kriminalitete jasno kažejo na potrebo po usklajenem evropskem in globalnem odzivu. Kibernetska kriminaliteta, ki velja za eno najhitreje rastočih oblik organiziranega kriminala, naj bi EU na globalni ravni po okvirnih ocenah stala okrog 300 milijard evrov letno, izogibanje plačilu davkov pa naj bi članice EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov.    

Na razpravo v odboru bo nedvomno vplival nedavni bombni napad v italijanskem mestu Brindisi, v katerem je življenje izgubilo 16-letno dekle. Tudi nedavna akcija slovenskih organov pregona, ki so razbili mrežo preprodajalcev prepovedanih drog in orožja, je pokazala, kako pomembno je sodelovanje med policijami in preiskovalci iz različnih držav, tudi izven EU.

"Namen odbora CRIM je opraviti temeljit pregled delovanja skupnih institucij, kot sta Europol in Eurojust, ter ugotoviti, kako lahko še izboljšamo učinkovitost sodelovanja ustreznih organov držav članic. Posebno pozornost moramo nameniti skupnemu boju zoper korupcijo, ki je prisotna v vseh državah članicah in tako predstavlja problem celotne Evropske unije," je pred zasedanjem odbora še dejala Tanja Fajon.