"Vesela sem, da smo se s kolegi strinjali o neprimernosti predloga Evropske komisije, ki bi ga lahko nekatere države članice Evropske unije z lahkoto izkoristile kot politično sredstvo za populistične politike v domači javnosti še posebej proti državam Zahodnega Balkana. Predlagani prag o nenadnem 50 odstotnem povišanju nezakonitih priseljencev in iskalcev azila je prenizek, saj bi lahko nekatere države, med njimi Nemčija, izredne razmere uveljavljale že več mesecev. Odstotki niso pravo merilo, pomembno je, kako bi nenadno in znatno povišanje števila lažnih azilantov vplivalo na celotno migracijsko sliko neke države," je po glasovanju dejala poročevalka v senci Tanja Fajon.

V mnenju, ki sicer ni zavezujoče narave, so se poslanci strinjali tudi s predlogom Fajonove, da mora imeti Evropski parlament večjo vlogo v postopku odločanja o morebitni začasni uvedbi varnostne klavzule. Komisijo so pozvali, da o zaskrbljenosti ene ali več držav članic EU nad nenadnim prilivom nezakonitih priseljencev in iskalcev azila nemudoma obvesti Evropski parlament, da bi ta pred odločitvijo komisije o morebitni polletni zamrznitvi potovanj brez vizumov lahko pravočasno podal svoje mnenje.

"Sicer upam, da varnostne klavzule ne bo treba nikoli uporabiti. Gre za  občutljiva politična vprašanja v zelo občutljivem obdobju, ko nekatere članice Unije pod vprašaj postavljajo celo svobodo gibanja v EU in schengenska pravila," je še opozorila poslanka.

Pristojni odbor za odločanje o predlogu komisije o varnostni klavzuli je sicer Odbor za državljanske svoboščine, notranje zadeve in pravosodje (LIBE), ki bo o predlogu poročila prvič razpravljal 29. novembra v Bruslju.