“Čeprav se včasih zdi, da je novinarstvo zelo varen poklic, je resnica ravno obratna. Kriza pa je izgovor za vladno omejevanje svobode in neodvisnosti novinarskega dela. V EU lahko to še posebej opazimo na Poljskem in Madžarskem, tudi Slovenija pa ni daleč od teh situacij in praks,” je pogovor in medias res odprla Tanja Fajon. Poudarila je, da smo v Evropi in Sloveniji danes soočeni z manipulacijami, lažnimi novicami in celo odprtim, sovražnim diskurzom zoper javne medije in posamezne neodvisne in kritične novinarje. 

Ervin Hladnik Milharčič je kot prvi panelist orisal stanje medijske krajine v Sloveniji v zadnjem mesecu. “Novinarji raziskujemo dejstva in pišemo o dejstvih. Na drugi strani so pisci, ki se pretvarjajo, da so novinarji, in krojijo resnico in dejstva po svoji meri,” je orisal ključni okvir stanja. “Ob tem se dogaja upravljavski poseg na vse medije, ki so kakorkoli povezani z državo in zato v dosegu roke oblasti. Eklatanten primer je medij v lasti državnega telekoma, kjer je bil nemudoma zamenjan urednik, spremenjena uredniška politika in izvedena sinhronizacija s politiko glavne vladne stranke. Videti je, kot da je cilj vlade postati uredniški odbor vseh medijev v državi. Slednje jim, roko na srce, dobro uspeva,” je povedal Hladnik Milharčič.  

Radka Betcheva je pojasnila, da v Evropski radiodifuzni zvezi zelo natančno spremljajo dogajanje na Radioteleviziji Slovenija: “V tej krizi opažamo, kako zelo pomembna je vloga javnega medijskega servisa. Dvigujeta se gledanost in zaupanje ljudi v javni servis, ki opravlja izjemno delo, od izobraževalnih do informativnih programov. Vsi ti napori pa so podvrženi političnim pritiskom, zato smo reagirali in pripravili pisni odziv, kjer izražamo zaskrbljenost nad političnimi pritiski. Odgovor slovenske vlade na platformi Sveta Evrope pa je bil za nas presenečenje.” Glede na trenutno stanje je zato poudarila, da moramo resnično podpreti javne medije, saj je to edini način za zagotovitev njihovega kakovostnega delo, ki mora biti, kot izhaja iz razprave, svobodno in neodvisno. 

Odzive organizacije Novinarji brez meja je strnil Olaf Steenfadt, ki je opozoril, da so zaradi stanja v Sloveniji poslali dopis na številne slovenske in evropske institucije. “Povej mi, kakšna je tvoja medijska krajina, in povedal ti bom, v kateri in kakšni državi živiš. Pritiski in omejevanje novinarskega dela običajno nakazujejo degradacijo demokratičnih standardov in žal se to kaže tudi v Sloveniji. Pandemija je vse postavila v okolje stresnega testa, tudi novinarstvo, in kaže se, da ta stres prinaša najboljše in najslabše v ljudeh in oblasteh. Žal nam ni treba potovati daleč, vse to se nam dogaja v EU. Slovenija ni izjema, dogajajo se kampanje in pritiski na novinarje. Na eni strani vidimo povpraševanje po zaupanja vrednih informacijah, zato vidimo novinarje, ki so v prvih poročevalskih vrstah, na drugi strani pa se nam dogaja kolaps pogojev za delo novinarjev. Številni so, ob povečanem povpraševanju, dejansko pred bankrotom.”

Tanja Fajon je ob tem poudarila pričakovanje odločnih odzivov Evropske komisije. Marie Frenay je pritrdila, da so svobodni in neodvisni mediji ključni za demokracijo in da prizadevanja vlad v boju proti COVID19 ne smejo iti na račun novinarskega dela, varnosti in neodvisnosti. “Ko govorimo o Sloveniji, lahko potrdim, da je Komisija kontaktirala s slovenskimi oblastmi v zvezi z opozorili, ki smo jih dobili,” je pojasnila v pogovoru in dodala, da dialog med Komisijo in slovensko vlado poteka. 

Ob opozorilu moderatorke, da je slovenska vlada na platformo Sveta Evrope poslala zelo problematičen dokument, za katerega celo Državni zbor, v katerem ima večino vladajoča koalicija, zahteva, da se nemudoma umakne, je Ervin Hladnik Milharčič povedal, da je situacija naravnost smešna: “Imamo vlado, kjer vsaj polovica funkcionarjev izhaja iz nekdanje Komunistične partije Jugoslavije, in sedaj očitajo medijem, da so derivati nekdanjega sistema. Imate torej bivše komuniste, ki obtožujejo medije, da so bivši komunisti. Kot nekakšna slaba šala iz časa stalinizma. Zato moramo predvsem spremljati vladne institucionalne odzive, kot je prevzemanje nadzora nad javnimi mediji in s tem nadzor nad informacijami. Če to postane neposredno nadzirano s strani politične stranke, izgubimo okolje za kritično poročanje. Na drugi strani imamo prakso, da se gospodarstvu grozi in se od subjektov zahteva umik oglasov v časopisih. In to jih prizadene. V EU smo vstopili, ker smo verjeli, da je EU garancija pred tovrstnimi vladami, a se je to izkazalo za iluzijo. Lepo je sicer slišati izraze simpatij, a to še zdaleč ni dovolj. Je zgolj lepo, med tem pa oblast izkorišča vse oblastniške vzvode za napade na novinarstvo. V tej pandemiji je postalo jasno, da gre za enak fenomen kot pri varovanju okolja. Izenačuje se politično mnenje in strokovno stališče oziroma ugotovitve znanosti. Novinarji ne moremo poročati o množici mnenj, ampak potrebujemo trdna, verodostojna in preverljiva dejstva in stališča. Zato je treba zaščititi poklic, ki se drži dejstev in poroča o njih. Hkrati pa mislim, da so bile v tem mesecu storjene vse napake, ki jih je bilo mogoče narediti. Naša naloga je zato ločiti politične strategije od profesionalnih mnenj in dejstev.“

Olaf Steenfadt je ob tem opozoril, da je morda največja težava, da gre v primeru urejanja medijske krajine za pristojnost držav članic, zato Evropska komisija zelo težko intervenira. Postavlja pa se vprašanje, kaj je, poleg aktivacije 7. člena sploh mogoče storiti. Zato je ključna težava pojav samocenzure, ki je avtomatičen odziv novinarjev na okoliščine, predvsem okoliščino lastnika. Tu pa so še tehnološki prijemi za nadzor in omejevanje svobodnega novinarskega dela. 

Po resnično poglobljeni in intenzivni razpravi, ki je prinesla pomembne informacije, je Tanja Fajon pogovor zaokrožila z mislijo, da mora biti zaščita javnih medijev osnova delovanja, za katero je odgovorna politika: “Zaščita novinarjev je skupna odgovornost. Slovenija je žal dober primer vladnih napadov na novinarje, zato sem hvaležna vsem, ki opozarjate na vrednote in njihove kršitve. Obstaja paradoks, da si vlade številnih držav prizadevajo hkrati varovati in krniti svobodo in neodvisnost novinarskega dela.“