"Močno sem si želela, da bi danes rekla: imamo dober sporazum s Turčijo, imamo sporazum, ki deluje in ima pravno podlago - pa tega ne morem reči!

In čeprav se mi vse bolj zdi, da gre za gnil kompromis, ta trenutek ne vidim alternative. Želim si, da bi sporazum deloval, ampak tako, da bodo beguncem spoštovane temeljne pravice. In ne tako, da pogojujemo naše sodelovanje, izsiljujemo, da begunci še vedno prihajajo na grške otoke, da slišimo, da Turčija Sirijce na silo vrača v Sirijo.

Razmere so šokantne. V Turčiji so skoraj trije milijoni beguncev, večina je na cestah. Kako varna je sploh država za te ljudi? Vemo, kakšna je situacija s svobodo medijev, pravicami manjšin.

Šokantne so tudi razmere na grških otokih, kjer hot spoti postajajo zaprta taborišča. Beguncem moramo zagotoviti možnost, da zaprosijo za azil. Kje so vsi naši strokovnjaki?

Dejstvo pa je, da še tako dober sporazum s Turčijo ne bo uspel, dokler vse države Unije ne bodo začele polno izvajati programov preselitve in premeščanja. Srž težav je na naši strani. Že zdavnaj bi lahko okrepili pravne in varne poti, preprečili postavljanje ograj, ustavili umiranje na obalah Evrope, trgovino z ljudmi, izkoriščanje žensk in otrok. Pa nismo!

Potrebujemo ambiciozno dublinsko reformo! Strinjam se, da imamo zgodovinsko, morda celo zadnjo priložnost, da dokažemo, da evropske politike delujejo, da nas ne bo sram biti Evropejci!"

 

Vir fotografije: europarl.europa.eu