"Globoka ne samo gospodarska ampak tudi socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, je razkrila kako krhko je človeštvo in kako dolgoročno nevzdržen je naš način življenja. A izzive, s katerimi smo soočeni, moramo obrniti v priložnosti in zgraditi Evropo, ki bo drugačna - moderna, zelena, digitalna, socialno pravična in prijazna vsem generacijam, trajnostno vdzržna in gospodarsko napredna. Mehanizem za obnovo in razvoj bo za doseganje teh ciljev ključen. Najpomembnejše je zato doseči najširše družbeno-politično soglasje o tem, kako te evropske milijarde evrov porabiti pametno, v kaj in s kakšnim ciljem investirati.

Podlaga za črpanje teh sredstev bodo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki jih morajo države članice, tudi Slovenija, Evropski komisiji posredovati do aprila letos. Močno pa me skrbi, da najpomembnejši dokument prihodnjih generacij slovenska vlada skriva in sprejema v tajnosti, brez vsakršne javne razprave. To je nesprejemljivo.

Pri tem načrtu namreč ne gre zgolj za nek seznam investicij in programov. Načrt mora biti strateško oblikovan, vezan pa mora biti na ključne strukturne reforme. Te morajo nujno naslavljati medsebojno povezane prioritete: zeleni prehod, digitalna preobrazba, ekonomska kohezija, produktivnost in konkurenčnost, socialna in teritorialna kohezija, odpornost institucij na prihodnje krize ter ključne politike znanj in spretnosti za naslednje generacije mladih Evropejcev. Za prilagajanje podnebnim spremembam in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 mora biti vsaj 37 odstotkov investicij namenjenih podnebnemu prilagajanju ter vsaj 20 odstotkov digitalni prenovi.

Na kocki je tako rekoč prihodnost države. Odnos vlade do tega ključnega razvojnega dokumenta in do javnosti pa je povsem neprimeren. V opoziciji zato zahtevamo sklic nujne seje Državnega zbora za javno obravnavo in sklenitev širokega konsenza glede slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Država ni v lasti SDS ali Janeza Janše, pač pa vseh nas," je povedala poslanka Tanja Fajon

 

Opomba:

Državam članicam bo iz mehanizma na voljo do 338 milijard evrov nepovratnih sredstev in 386 milijarde evrov posojil. Od tega bo Slovenija upravična do 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 3,6 milijarde evrov posojil, skupno torej 5,2 milijarde evrov. Državam bo denar na voljo do konca leta 2024, pri čemer lahko do 13 odstotkov sredstev prejmejo vnaprej kot zagonska sredstva.

FOTO: eu-skladi.si