Najpomembnejše med njimi je, da ostanemo doma. V družbi, v kateri smo navajeni nenehnega gibanja, dela, druženja, potovanj … je to za vse nas nedvomno izziv. Lahko pa postane tudi nova težava te nove situacije. Posebej za družine oziroma ljudi, ki morda živijo v slabših medsebojnih odnosih, ki imajo majhno stanovanje brez možnosti zasebnosti, ki jih pestijo še kakšne druge skrbi. Tudi drugi se bomo morali soočiti z več skupnega bivanja in intenzivnejšo komunikacijo z isto ali istimi osebami. To zahteva povečano mero potrpljenja, sklepanja kompromisov, strpnosti. Izkušnje iz sveta kažejo, da ljudje v takih »hišnih zaporih« velikokrat potrebujejo psihološko pomoč. K sreči nam je naklonjeno vsaj vreme, ki ga lahko izkoristimo za oddih v naravi, sprehod, rekreacijo. Pri tem vseeno ne smemo pozabiti na pravila druženja; slike množice, ki se druži ob Koseškem bajerju, dokazujejo, da nekateri še vedno niso dovolj odgovorni.

Evropski parlament je zaprt, zasedanj in sestankov poslanci nimamo, pogovarjamo se s pomočjo tehnologije, na daljavo. Delo in vse, kar je obstajalo pred izbruhom virusa, namreč še vedno obstaja, kajti svet se ni ustavil, četudi so praktično vse novice in odločitve povezane z boleznijo. Trenutni izziv so neenotni odzivi držav članic glede zapiranja meja, prometa, situacija z migranti na zunanji meji EU z vso svojo bedo in brezupnostjo je še vedno prisotna, nakazuje se spor med ZDA in Nemčijo zaradi dostopnosti zdravila, Američani se v strahu pred korono množično oborožujejo, vojna v Siriji se nadaljuje, kupčkanje med Erdoganom in Putinom nikakor ne zmanjšuje negotovosti … Med vsem tem pa slabi evropsko (in svetovno) gospodarstvo, ljudje se bojijo za svoje socialne pravice.

Po koncu korona-krize bomo morali vsi skupaj ukrepati hitro in učinkovito. Zato zares spoštujmo sami sebe in soljudi in naredimo vse, kar lahko, da bomo stanje premagali čim hitreje in čim bolj enotno. Zdaj ni čas, da bi se delili na »naše in vaše« in žalosti me, da na družbenih omrežjih še vedno prevladuje negativizem, da so številne objave spremljane z žalitvami, tudi zahtevami, naj kot »bogata poslanka« doniram denar, ne samo govorim. Solidarnost in darovanje ni nekaj, s čimer se človek hvali, a ker nejeverni Tomaži ne razumejo drugače, naj povem, da smo s kolegom Brglezom in SD sprožili nekaj učinkovitih in koristnih aktivnosti, med njimi tudi doniranje finančnih sredstev za Rdeči križ in prostovoljsko pomoč ogroženim skupinam. Žalosti me tudi, da nekateri mediji ne prenehajo z objavljanjem izkrivljenih novic o prenašalcih virusa in obolelih, da ne prenehajo s senzacionalističnim poročanjem in da širijo strah, diskriminacijo in prezir.    

Želim si, da bi ljudje v Sloveniji in povsod drugod ostali čim bolj zdravi, da bi imeli čim manj žrtev, da bi zdravstveno osebje in vsi, ki pomagate v teh trenutkih, dobili podporo in priznanje, ki si ju zaslužite.