da Urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropski policijski urad (Europol), Eurojust in Evropsko računsko sodišče ne posedujejo zadostnih in konkretnih podatkov o obsegu in vrstah zlorabe EU sredstev s strani organiziranega kriminala. Poleg tega je splošni obseg goljufij mogoče razumeti na različne načine in zato so ocene zelo različne.
Vprašanja poslank, članic parlamentarnega Odbora za boj proti organiziranemu kriminalu in pranju denarja (CRIM) so bila v luči predloga Direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU - ta bo kmalu obravnavana v parlamentu -, usmerjene na opredelitve, znanje, zanesljivost in natančnost podatkov, s katerimi razpolaga Evropska komisija, na odsotnost/prisotnost analiz ter na težave raziskovalcev, ki pripravljajo poročila za Evropski parlament, pri dostopu do podatkov agencij EU.   
Evropska komisija v svojem odgovoru sicer odgovarja, od kod izvirajo razlike v ocenah,  na ostala vprašanja pa ne odgovori, temveč se sklicuje na poročila in strategije. Ker smo podobne pomanjkljive (in deloma tudi neuporabne) odgovore dobili že večkrat, se ne moremo znebiti občutka, da Evropska komisija ne razume uporabe poslanskih vprašanj kot izhodišč za izboljšave, temveč jih, žal, s pavšalnim odgovorom le »odkljuka«.