"Paradoksalno je, da je pred desetletji, ko skorajda ni bilo literature v romščini, romsko govorilo veliko večje število mladih Romov kot danes, ko so na voljo tako strokovna dela in učbeniki kot leposlovje. Romske družine je treba spodbujati k temu, da otroke učijo Romščine, pomen romskega jezika pa mora prepoznati tudi država", je med drugim dejala Fajonova (nagovor v priponki).

Predstavniki Avstrije so predstavili nekaj primerov dobrih praks, med ostalimi dvojezični časopis, organizacijo dogodkov in spletnih strani  ter t.i. Rombus, s katerim z literaturo, kuharskimi recepti in romsko zgodovino dosežejo 32 romskih vasi  v okolici Obersdorfa. Hrvaški predstavnik se je osredotočil na evropski vidik ohranjanja romskega jezika in dialektov. Romščina bi morala biti deležna večje politične pozornosti, da bi našla svoje mesto v šolah, fakultetah in družbenem življenju. S tem bi bili večje pozornosti deležni tudi ljudje, ki se strokovno in požrtvovalno ukvarjajo z romsko zgodovino, kulturo in identiteto.

"Ne glede na izobrazbo in sposobnosti Rom nikoli ne more postati direktor. To je žalostno, ampak resnično", je še dejala Tanja Fajon in udeležence pozvala k še večjim prizadevanjem za ohranjanje svojega jezika.