Sašo Rink, direktor stanovanjskega sklada MOL, je povedal, da je bil Nacionalni program, sprejet leta 2015, že ob sprejetju deležen opozoril: »Opozarjali smo, da brez finančne podstati ne bo realizirana in to se kaže, saj so vsi roki zamujeni. Naj povem, da proračun RS za 2021 predvideva 10,4 milijard odhodkov, za stanovanjsko dejavnost pa le 3,8 milijona evrov. To je statistično zanemarljiva postavka. Že v MOL vložimo v to politiko bistveno več. V nekem deležu nam bo pomagala možnost zadolževanja, na dolgi rok pa je stanje nevzdržno. Primanjkljaj je predvsem pri najemnih stanovanjih in bivalnih enotah za urgentno reševanje hudih stanovanjskih stisk.«

Njegove besed podkrepijo številke, ki so žalostne: stanovanjski sklad MOL ima v lasti 4275 najemnih stanovanj, za 300 stanovanjskih enot pa so na razpisu prejeli 3337 prošenj. Glede na razpise primanjkuje 4000 stanovanjskih enot, a veliko ljudi se na razpise niti ne prijavi zaradi slabega izplena. Za bivalne enote posamezniki čakajo celo več kot 4 leta.

Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine Celje je povedal, da stanovanjski skladi celo zmanjšujejo svoj fond zaradi podvrednotenja najemnin in zaradi odsotnosti stanovanjske politike. »Nedvomno imamo pomanjkanje novih stanovanj, imamo pa tudi nezasedene nepremičnine ali prevelike nepremičnine, ki se težko vzdržujejo. Vse te probleme bi morali nasloviti s političnimi odgovori, z zakonom. Obstoječi stanovanjski zakon, ki bo v obravnavi, pozdravljam, seveda pa ne rešuje vseh problemov, temveč zgolj blaži situacijo. Potrebujemo nadgradnjo. Ena možnost je z javno najemno službo, ki bi omogočila, da bi del stanovanj dali v funkcijo in zadostili delu potreb. Kar se tiče zakonodaje, smo v SD pripravili osnutek o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Vzpostaviti je treba mehanizme za zadolževanje stanovanjskih skladov in vzpostaviti sistemski vir s kombinacijo nepovratnih in povratnih sredstev. Niso pa samo stanovanjski skladi, temveč tudi zadruge tiste, ki bi reševale situacijo. Zakon tega ne vsebuje, zato v SD predlagamo to dopolnitev. Praksa namreč kaže, da povpraševanje po zadrugah obstaja. V zakonu govorimo tudi o obnovi, nadgradnji obstoječih stanovanj ne le gradnji novih, saj zagovarjamo zeleno politiko.»

Zadruga je poseben tip organizacije, za katero je pogoj, da posamezniki spoznajo, da z združevanjem hitreje rešijo nek problem, v tem primeru individualni stanovanjski problem. Gre za združevanje sredstev, zasebni doprinos je 10 do 20 odstotkov. »V sodelovanju z javnimi akterji, običajno je to mesto, se poišče zemljišče, kjer zadruga zgradi stavbo, običajno 20 do 40 stanovanj. Ker je udeleženih več ljudi, se stroški bivanja pocenijo. Zemljišča so drag vir, zato je pomembno sodelovanje z javnim akterjem. V Zadrugatorju smo v dogovoru s stanovanjskim skladom. Najemnina takih stanovanja je stabilna, zemljišče ostane v lasti mesta, stanovanja v lasti zadruge. Gre torej za mešanico med lastništvom in najemništvom,« je pojasnila Maša Hawlina iz Zadrugatorja. Poudarila je, da taka stanovanja niso namenjena zgolj mladim, temveč so medgeneracijska. »Omogočajo večjo kakovost gibanja in spodbujajo solidarnostne mehanizme, skrb za skupnost. S takim načinom življenja lahko obogatimo življenje.« 

V Sloveniji stanovanjskih zadrug še ni. V Zadrugatorju se zgledujejo po tujini, na primer po Barceloni, kjer je pred dvema letoma zaživela prva stanovanjska zadruga, zaradi dobre prakse pa se vsako leto ponujajo zemljišča za razvoj zadružništva. 

»A brez sistemske podpore ne gre. Stanovanjska kriza je posledica 30-letnega prepuščanja stanovanjske politike trgu,« je pogovor zaključila poslanka Tanja Fajon. »Socialni demokrati bomo predlagali zakon, ki bo uveljavil proračunski vir za gradnjo 10.000 stanovanj do leta 2030, omogočil državno poroštvo za dolgoročna posojila za gradnjo javnih najemnih stanovanj z ročnostjo do 50 let in uredil možnosti in spodbude stanovanjskim zadrugam. Predlog zakona je pripravljen. Še v aprilu bomo zakon predstavili javnosti in ga vložili v Državni zbor.«