"Izkušnja multiple krize, ki jo doživlja Evropska unija, bi lahko načela njeno jedro in smisel obstoja. Z ogrožanjem človekovih pravic in svoboščin, s čimer se spreminja družbenopolitična realnost držav članic, izgubljamo sanje o tesneje povezani skupnosti," je dejala poslanka Tanja Fajon, ki je moderirala del konference.
"Značilnost skrajne desnice, ki je pravkar zmagal v Franciji, je sovražna nastrojenost in zavračanje multikulturnosti in globalizacije. A za kaj, poleg nacionalizma, sploh so, in kam jih to vodi? To sta pravi vprašanji, na kateri bi morali odločno in argumentirano odgovarjati in se pri tem sklicevati na zgodovino. Z močnim drugim polom ni več mogoče zavajati ljudi. Ljudje pa morajo vedeti, da nacionalistična izolacija ne prinaša ne razvoja ne napredka, sploh ne v starajoči se Evropi," je poudarila poslanka. In dodala, da je edini pravi odgovor evropski - sodelovanje in dialog naprednih sil.
"Meje, ki rastejo v Evropi, bolijo. Zato moramo obdržati razum in storiti vse, da Schengen ostane nedotaknjen. Tudi zato smo danes tukaj. Kot sila z razumom," je poudarila Fajonova. "Tisti, ki danes begunce, ki zaradi terorizma bezijo iz svojih držav, označujejo za teroriste, so izgubili vse politično dostojanstvo!"
Glede krize z begunci je poslanka dejala, da je Nemčija še vedno izjema v sicer negativnem trendu dojemanja begunske krize, da pa tudi med Nemci narašča občutek osame in nerazumevanja med članicami. Vzrok je tudi v dejstvu, da je bilo kljub drugačnim sklepom vrha do danes premeščenih zgolj 200 beguncev.
Poslanka je poudarila tudi integracijski vidik predvsem islamskih imigrantov: "Očitno je, da obstajajo neki vzorci za radikalizacijo sicer v Evropi vzgojenih otrok imigrantov, ki se sicer odrazijo zaradi propagande islamskih skrajnežev, a vzroki vendarle ležijo drugje. Zato moramo iskati trajnejše rešitve za strpno skupno življenje, če želimo, da bo Evropska unija miren dom tudi za prihodnje generacije. To pa ni le vloga politike, temveč vsakega posameznika."