Prespanski dialog je predstavljal edinstveno priložnost za postavljanje skupnih smernic o prihodnosti Evropske unije, o vlogi držav Zahodnega Balkana ter za analizo skupnih izzivov in rešitev za celotno regijo. Organizirala ga je vlada Severne Makedonije, z namenom spodbujanja, ohranjanja in vzpostavljanja partnerstev ter dobrih sosedskih odnosov. Državam, voditeljem, organizacijam in državljanom je bilo omogočeno sodelovanje v sklopu različnih panelov in neformalnih druženj. 

Na prvi dan foruma je Tanja Fajon kot ena izmed glavnih govork sodelovala na razpravi z naslovom Pot k EU: Kaj pričakovati, ko pričakuješ?, kjer je o odnosih med EU in Zahodnim Balkanom povedala: »Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da je močna, solidarna, pravična in napredna ter združena Evropa naš skupni cilj. Doseganje tega cilja pomeni nadgradnjo dela na področju Zahodnega Balkana, tako z regijo, kot tudi znotraj nje. Naša naloga in velika odgovornost je okrepiti zaupanje med vsemi akterji, vključenimi v proces širitve.«  

Na razpravi je bilo govora tudi o neizpolnjenih obljubah glede pristopnih pogajanj Severne Makedonije in Albanije, kjer je poslanka izpostavila, da »... spoštovanja zakonov, standardov in vrednot ne moremo zahtevati od drugih, če jih sami ne upoštevamo. Politiko širitve morajo voditi objektivna merila, države pa nikakor ne smejo postati talke delnih interesov ali volilnih koledarjev.« 

Izpostavljena je bila tudi pomembnost slovenskega predsedovanja Svetu EU in potreba po konkretnih akcijah, ki bodo prinesle spodbudne zgodbe za Zahodni Balkan. Njeno najpomembnejše sporočilo evropskim vladam, ljudem in oblikovalcem politike je, da »...Evropa ne bo cela, dokler se ne bo zaključil pristopni proces z državami Zahodnega Balkana. Evropski parlament potrjujte svojo zavezanost verodostojni evropski perspektivi za regijo Zahodnega Balkana.«  Temu je poslanka dodala, da pristop k EU ni enosmeren proces, ki je odvisen zgolj od zavez EU, temveč gre za dvosmeren proces; gre za medsebojno spoštovanje in izpolnjevanje medsebojnih zavez in obveznosti. Slednje je poudarila tudi na drugem panelu, v razpravi o možnih prispevkih ZB regije in njenih ljudi na Konferenci o prihodnosti Evropske Unije. 

Po končanih panelih in številnih bilateralnih pogovorih so upanja in pričakovanja tako za Zahodni Balkan kot za Evropsko unijo vsekakor visoka, še posebej v naslednjih šestih mesecih. Slovenija ima enkratno priložnost, da se sama izkaže kot dragocen in zanesljiv partner regije ter k temu spodbudi ostale države članice.  

 

Fotografije z dvodnevnega Prespanskega dialoga na Ohridu si lahko ogledate tukaj.