V razdeljeni javnosti, kakršna je v teh časih slovenska, ob naraščanju nestrpnosti, sovražnega govora in v času pandemije, ko bi kultura kot najvišji izraz inteligence in razvitosti družbe lahko bila izjemen povezovalni člen, bi od ministra pričakovali, da se bo postavil na kulturne okope in se javno in z vsemi močmi boril za kulturni sektor.

Pa smo priča ravno nasprotnemu. Minister Simoniti kot da ne ve, kaj je kultura in kateri je njegov resor. Izključevanje dialoga z drugače mislečimi, represija in kaznovalna politika, zakonsko sporne poteze, ob tem pa še aroganca, ki se je niti ne trudi skrivati – vse to je samo po sebi nekulturno. In seveda daleč od ciljev, ki bi jim moral kot minister slediti. Nekulturno in povsem v nasprotju z javnim interesom pa je tudi podrejanje kulture (ne)okusu vladajoče stranke.  
Zato bi bilo danes, na državni praznik kulture, še najbolj kulturno, če se minister ne bi oglasil.

Želim vam, da si naredite prijeten dan. S pesmijo, knjigo, filmom, fotografijo, plesom, sliko, recitacijo, prijazno besedo … vse to je kultura, ustvarjena od ljudi za ljudi. Čestitke Prešernovim nagrajencem in hvala vsem kulturnim ustvarjalcem, ker ste. Potrebujemo in cenimo vas.