Spoštovani gospod premier,

vem, da ste dali vse od sebe in da ste v okoliščinah, ko med evropskimi vladami ni veliko ali ponekod skoraj nič posluha za razmere z begunci, dosegli napredek. Dosegli ste napredek pri ukrepih, ki naj bi zagotavljali varnost Evropejcev, manj prepustne meje, a žal niste dosegli napredka, ki bi zagotavljal tudi varne in pravne poti za ljudi, ki bežijo pred vojno. Ki bi obraz Evrope ohranil človeški. Na tisoče ljudi danes beži iz Libije.

Ne krivim vas, vašega gostoljubnega otoka. Krivim vse tiste odgovorne, ki se danes najbolj pritožujejo, češ da evropske politike ne delujejo, a obenem najmanj prispevajo k skupnim rešitvam. Prav ti so tisti, ki najbolj spodkopavajo enotnost Evrope.

Razmere v Italiji so zelo resne. Sprejemanje delujoče evropske migracijske politike mora iti z roko v roki z odločnimi ukrepi za gospodarsko rast in delovna mesta Evropejcev. A brez solidarnosti in odgovornosti vseh vlad za upravljanje z migracijami, brez temeljite prenove azilnega sistema, bomo zapravili tudi tisto dobro, kar je Evropa zgradila.  

Spoštovani premier. Naši rezultati štejejo, ko ljudje živijo bolje. Na Malti, v Sloveniji ali pa v Turčiji, Siriji, Libiji. Rekli ste, spoštovani premier, da je prišel čas odločitev za vse. Da se vse države članice odločimo, ali spoštujemo evropske vrednote. Strinjam se z vami! Delajmo skupaj za to, da bo vsak mlad človek na naši celini s ponosom rekel, da je Evropejec.