Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, spoštovane podpredsednice in spoštovani podpredsedniki, kvestorji,

na Vas se obračam v zvezi z izjavo ob dnevu spomina 10. februarja v Italiji, ki jo je v imenu predsednika Parlamenta podala predsedujoča podpredsednica ob včerajšnjem odprtju plenarnega zasedanja.

Zgodovina je učiteljica prihodnosti. Zato je pomembno, da se je spominjamo. Pomembno pa je, da zgodovinske dogodke postavljamo v pravilen zgodovinski kontekst. Množičen odhod italijanskega prebivalstva iz Istre, Reke in Dalmacije je namreč sledil osvobajanju teh regij izpod nacistične in fašistične okupacije. Pri tem so se gotovo zgodile tudi mnoge osebne in kolektivne tragedije. Vsako od njih je treba obžalovati. Kljub temu pa teh dogodkov ne moremo iztrgati iz konteksta širših dogodkov, ki so zaznamovali ta prostor. Pri tem ni mogoče pozabiti mnogih žrtev italijanskega fašističnega režima v teh krajih. Prav Slovenci so bili v Trstu, Benečiji in Istri prve žrtve fašizma, Reka sama pa ena od simbolnih točk vzpona fašizma na oblast. Opevanje t. i. eksodusa kot italijanske nacionalne tragedije, vključno s pretiranimi ocenami žrtev, je namreč vse prevečkrat uporabljeno kot kulisa ozemeljskim težnjam, revidiranju zgodovine in širjenju sovraštva med narodi. Žal vse prevečkrat visoki predstavniki italijanske, pa tudi evropske politike (spomnimo se nedopustnih izjav Antonia Tajanija ob lanskem dnevu spominjanja) pozabljajo na ta kontekst, pri tem pa ne skrivajo svojih simpatij in občudovanja do resničnih krvnikov.

Enostransko obeleževanje spominskega dne v Evropskem parlamentu,  ne da se ob tem spomnimo tudi mnogih slovenskih, hrvaških in italijanskih žrtev fašizma, povzroča bolečino vsem, ki so desetletja trpeli pod surovim fašističnim škornjem, njihovim potomcem ter vsem narodom v severnojadranskem prostoru. Najprej je bil fašizem, ki je z nečloveškimi grozodejstvi uničeval dušo svobodnega človeka v teh krajih. Zato ni dopustno vzrokov ločiti od posledic. Soglašam pa, da je treba vedno obžalovati vse žrtve. Če se hočemo iz teh dogodkov kaj naučiti, potem moramo tudi v Evropskem parlamentu ob tovrstnih priložnostih skrbno tehtati, da bodo spominska sporočila zagotavljala dostojanstvo žrtev, predvsem pa sobivanje, sodelovanje in mir med narodi. To je namreč evropska ideja.

Pozivam Vas kot predsednika Evropskega parlamenta, institucije, ki zastopa državljanke in državljane Unije, da ob tovrstnih dogodkih, kot je bil tudi dan spomina 10. februarja v Italiji, s poklonom žrtvam krepimo vrednote sprave in sožitja med narodi, na katerih temelji Evropska unija. Ne smemo dovoliti, da so tragični dogodki naše skupne zgodovine predmet zgodovinskega revizionizma ali spodbujanja sovražnosti in ustvarjanja nestrpnosti. Ne smemo dovoliti, da se ponovijo strahote vojn.

S spoštovanjem,

 

Tanja Fajon,

Evropska poslanka