Socialisti in demokrati ob tem opozarjajo, da bo ta denar nekoč treba tudi odplačati. Sklad mora za to,  da bo res učinkovit,  temeljiti na solidarnosti, nasloviti mora ključne prioritete, bolj prizadeti sektorji in regije pa morajo biti deležni večje podpore. Obenem mora okrevanje Evrope vseeno zasledovati nujne dolgoročne cilje, kot so trajnostni razvoj, okrepitev strateške konkurenčnosti Evrope, socialna pravičnost, digitalizacija ter boj proti klimatskim spremembam.

"Pozdravljam zgodovinsko odločitev, da se bo za financiranje dolga EU lahko sama zadolževala na finančnih trgih tudi preko obveznic ter dolg financirala z novimi lastnimi sredstvi, kot sta ogljični in digitalni davek. A bojim se, da novi lastni viri ne bodo zadostni. Socialisti in demokrati se že vrsto let zavzemamo tudi za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, enotno obdavčitev kapitala, zlasti multinacionalk, ter dokončno odpravo davčnih oaz in kapitalu davčno močno prijaznih režimov, kar bi tako evropskemu kot nacionalnim proračunom prineslo dodatna prepotrebna sredstva," je dejala poslanka.

Opomnila je, da so zaveze o pravični Evropi do ljudi, in ne do kapitala, ki so jih socialisti in demokrati zagovarjali v kampanjah za evropske volitve, s to krizo postale bolj nujne kot kdajkoli prej in poudaril,a da ne smemo dovoliti, da bi se dodatno zadolževanje prevalilo na ljudi ali prekomerno obremenilo prihodnje generacije.

"Obžalujem, da je kljub zadnjim razmeram Komisija danes sicer predstavila prenovljen, a nekoliko manjši večletni finančni okvir za prihodnje sedemletno obdobje. Ta naj bi po novem znašal 1,1 bilijona evrov, kar je manj od prvotnega predloga Komisije iz leta 2018. Veseli pa me, da bo Slovenija - kot kažejo prve ocene - deležna dodatnih 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde v donacijah in 2,5 milijarde v obliki posojil," je še povedala.