"Veseli me, da so pisno vprašanje Evropski komisiji podprli in podpisali številni poslanci Evropskega parlamenta, med njimi poročevalec enega pristojnih odborov za sporazum ACTA (Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; LIBE) Dimitrios Droutsas (S&D; Grčija), Emine Bozkurt (S&D; Nizozemska), Emer Costello (S&D, Irska), Mitro Repo (S&D, Finska), Kristian Vigenin (S&D, Bolgarija) in Libor Rouček (S&D, Češka)."

Zaradi množičnih demonstracij civilne družbe, številnih negativnih in odklonilnih mnenj svetovnih in evropskih akademikov in strokovnjakov ter pozivov mednarodnih nevladnih organizacij so se številni parlamenti in vlade držav članic odločili zamrzniti proces ratifikacije sporazuma ACTA.

Ob tem se pojavljajo pravne in politične dileme, ki izvirajo tako iz besedila sporazuma kot iz mnenja služb Evropskega parlamenta in nekaterih evropskih poslancev. Besedilo sporazuma ACTA namreč navaja, da ta sporazum začne veljati trideset dni po datumu deponiranja šeste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi med podpisnicami. Na podlagi tega je mnenje služb Evropskega parlamenta in tudi glavnega poročevalca Evropskega parlamenta Davida Martina (odbor za mednarodno trgovino, INTA), da morajo za njegovo uveljavitev v okviru Evropske skupnosti sporazum ACTA ratificirati vse države članice in potrditi tudi Evropski parlament.

Tovrstno stališče izvira iz dejstva, da je sporazum ACTA t.i. mešane pravne narave, saj vsebuje tako civilne kot kazenske določbe. Slednje so v izključni pristojnosti držav članic in jih brez ratifikacije sporazuma v vseh državah članicah ni mogoče uveljavljati na področju EU, hkrati pa je mogoče sporazum ACTA uveljavljati zgolj v celoti.

"Ob napovedanih zamrznitvah procesov ratifikacije sporazuma ACTA v številnih državah članicah se zato pojavljajo dileme glede nadaljnjih postopkov v zvezi s sporazumom v Evropskem parlamentu," je dejala poslanka Tanja Fajon. "Na Evropsko komisijo smo zato na mojo pobudo skupaj s poslanskimi kolegi iz S&D naslovili pisno vprašanje. Od komisije želimo jasna pojasnila glede pravne učinkovitosti sporazuma ACTA v luči številnih napovedi zamrznitve procesov ratifikacije v državah članicah," je dejala poslanka.

Od komisije poslanci pričakujejo uradno stališče glede pravnih dilem in možnih posledic zamrznitve ali zavrnitve ratifikacije sporazuma v posameznih državah članicah ter prosijo za pojasnilo glede nadaljnjih korakov Evropske komisije na področju pravic intelektualne lastnine v primeru, da sporazum ACTA ne bo ratificiran v vseh državah članicah. 

Nastalo situacijo je na sestanku delovne skupine Evropskega parlamenta za avtorske pravice in intelektualno lastnino najbolje povzel poročevalec odbora INTA David Martin z besedami: "Navadno je hudič v podrobnostih, v primeru sporazuma ACTA je hudič v pomanjkanju podrobnosti." 

Evropska komisija ima tri tedne časa, da se pisno odzove na zastavljena vprašanja.