Poslanci Evropskega parlamenta niso nikoli glasovali o vpisu pravice do vode v evropsko ustavo, kot navaja Civilna iniciativa. Evropska unija formalne ustave sploh nima.

Glasovanje, ki je omenjeno, je potekalo o Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ (2014/2239(INI)) in poslanci so to resolucijo sprejeli.

Od slovenskih poslancev ni nihče glasoval proti "vpisu pravice do vode v evropsko ustavo", kot je še vedno navedeno na spletni strani Civilne iniciative http://www.pravapeticija.com/vpis_neodtujljive_pravice_do_vode_v_ustavo.
Interpretacija, da je vzdržan glas enako kot glas proti, ni pravilna. 

Poslanska skupina S&D, ki ji pripada poslanka Tanja Fajon, je na glasovanju o omenjeni resoluciji zavzela pozitivno stališče in jo podprla. Poslanka zaradi upravičene odsotnosti žal ni mogla glasovati. 

Rezultat glasovanja je torej zahteva Evropskega parlamenta, da Evropska komisija državljansko pobudo obravnava z vso resnostjo in jo upošteva pri morebitni reviziji direktive o koncesijah za storitve.

Kaj konkretno so poslanci zahtevali v resoluciji, lahko preberete na povezavi: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2015-0294+0+DOC+XML+V0//SL

Naj opozorimo na točko 10, kjer Evropski parlament poziva Komisijo, naj v skladu z glavnim ciljem državljanske pobude o pravici do vode vloži ustrezne zakonodajne predloge, po potrebi spremeni tudi okvirno direktivo o vodah, ter tako prizna univerzalni dostop in človekovo pravico do vode; po drugi strani se zavzema, da bi univerzalen dostop do neoporečne pitne vode in sanitarnih pogojev priznali v Listini o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije.

Sicer pa je oskrba z vodo izvzeta iz predloga direktive o koncesijah za storitve, kar je ves čas podpirala tudi poslanka Taja Fajon. Tako odločitev Komisije pozdravlja tudi Evropski parlament v zgoraj omenjeni resoluciji, saj sovpada z zahtevo državljanske pobude.

To, da je vlada decembra 2015 dodelila nove koncesije, ni povezano ne z direktivo Evropske komisije o storitvah ne z glasovanjem evropskih poslancev. Koncesije v Sloveniji so bile vpeljane in podeljevane že pred predlogom te direktive. Odgovore na vprašanje, komu, zakaj in kako transparentno so bile podeljene, je torej treba poiskati doma. Slovenija ima zaščitne mehanizme - zakon o vodah in zaščiti vodnih virov ter državno reguliran mehanizem določanja najvišje cene vode, kar vse državljanom omogoča pravico do vode kot javnega dobra.
Pri podeljevanju koncesij imajo največjo vlogo lokalne skupnosti, ki so dolžne poskrbeti za interese državljanov, obenem pa učinkovito porabljati sredstva. EU Sloveniji ni zapovedala privatizacije vodnih virov in še vedno je na državi, torej na nas samih, da preprečujemo zlorabe in ustrezno gospodarimo z dobrinami, ki so nam na voljo.

Prav je, da so državljani osveščeni in aktivni, in podpiramo državljanske pobude, ki se zavzemajo za zaščito omejenih naravnih virov. Vendar pa je prav tudi, da se ob tem navajajo točne informacije.