Spoštovani predsednik Komisije,

spoštovani plenum,

Komisija je predstavila jasno zavezanost k prihodnosti zahodno balkanskih držav znotraj Unije. Tudi po obisku v regiji.

Zdaj je čas, da to potrdijo tudi evropski voditelji. Širitvena strategija ne sme ostati zgolj na papirju, nujni so konkretni koraki na obeh straneh. Države Zahodnega Balkana so v 20-ih letih znatno reformirale institucije, zakone. Obljubili smo jim članstvo, če bodo vztrajale na tej poti. Unija je za ta cilj sodelovala povečini s političnimi elitami, zdaj je čas, da aktivno vključi državljane. Če želimo, da bodo investicije 20-ih let vzdržne, morajo biti na naši strani tudi državljani. Naša zaveza – v naporih in denarju – mora biti dvojna. Članstvo ni le politični cilj, postati mora demokratični dosežek za vse družbe Zahodnega Balkana.

Pozivam, da se evropski voditelji jasno zavežejo k širitvi, da se dogovorijo glede vrha maja v  Sofiji in da širitev uvrstijo tudi na junijsko zasedanje.

Z zahodno balkanskimi voditelji moramo sodelovati odprto in iskreno. Dokler pogoji niso izpolnjeni, napredek ni mogoč. Največji del odgovornosti je v rokah voditeljev na Balkanu, ki morajo v praksi dokazati, da si dejansko želijo sprememb in EU vrednot. Turčija je denimo padla na testu pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Več kot 130 tisoč priprtih ljudi od poletja 2016, (skoraj 65 tisoč še vedno v zaporu), dokazuje, da to ni ne varna ne demokratična država. Za vse tiste EU države, ki na žalost verjamejo nasprotno in zapirajo vrata prosilcem političnih azilov.

Kolegi, unija potrebuje Zahodni Balkan in nasprotno; za lažje premagovanje skupnih izzivov, stabilnost in mir. Za mlade, ki namesto bega potrebujejo upanje, varnost in evropsko prihodnost.