Uredba o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite bo nadomestila obstoječo direktivo in bolj jasno opredelila in poenotila pogoje, po katerih je posameznik upravičen do azila.

Naš cilj je bil, da v EU poenotimo pogoje za dodelitev mednarodne zaščite, da odpravimo nepotrebne finančne in administrativne ovire in da ljudem, ki so upravičeni do azila na evropskih tleh in s tem pravice za prebivanje, omogočimo vključitev v družbo ter pogoje za dostojno delo in življenje. Žal nam ni uspelo doseči želenega dogovora o poenotenju obdobja dovoljenj za bivanje, a zagotovili smo, da bodo države članice upravičencem do statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite izdajale dovoljenja z minimalno veljavnostjo treh oziroma enega leta.

Nova pravila v EU bodo veliko preglednejša, enostavnejša in predvsem enotnejša. V Evropskem parlamentu smo dosegli pomembno zmago z določilom, da državam ne bo treba izvajati stalnih pregledov mednarodne zaščite, če za to ne bo utemeljenih razlogov. S tem bomo članice razbremenili  dodatnih nepotrebnih finančnih in administrativnih bremen, hkrati pa upravičencem do azila zaradi neomejenega statusa omogočili več stabilnosti in varnosti ter možnost uspešnejšega in hitrejšega vključevanja v družbo,” je pojasnila poročevalka.

“Dosegli smo tudi pomemben preboj glede uporabe zaščite v državi izvora, definicije družinskih članov, tudi položaja otrok brez spremstva. Veliko zmago smo v parlamentu dosegli s popolnim izenačenjem z EU državljani glede pravic do dela, izobraževanja, nastanitve, socialne pomoči, potovanja ipd.,« je poudarila Tanja Fajon, ki je zelo zadovoljna, da je pogajalcem v trialogu vendarle uspelo zapreti eno od pomembnejših poglavij skupne migracijske in azilne politike.

Je pa ob tem kritično opozorila, da je končna odločitev sedaj rokah evropskih voditeljev, ki bodo konec junija odločali o usodi nujne reforme dublinskega azilnega sistema: »Če dogovora o njej ne bo, bo celoten trud zaman, saj v Evropi ne bomo zagotovili učinkovitega upravljanja z migracijami in varnosti. Natanko to pa ljudje od nas upravičeno pričakujejo. V Evropskem parlamentu smo svoje delo opravili odgovorno in z vso resnostjo. Od tu dalje pa lahko za morebiten neuspeh ljudje krivijo tiste evropske prestolnice, ki ne bodo imele poguma in vizije za vzpostavitev učinkovite in poštene migracijske politike.”