Dolga leta sem lahko svojim kolegom iz EU ponosno pripovedovala o ravni zaščite varovanja pravic slovenskih žensk – od zaposlovanja in materinskega varstva do socialnih in zdravstvenih pravic. Na veliki večini teh področij se je Slovenija odrezala zelo dobro.
Zakaj želimo sedaj nenadoma narediti korak nazaj v pravici do nadzora nad lastnim telesom in načrtovanju prihodnosti? Zakaj znova ogrožamo socialno državo, če vemo, da bi plačljiva kontracepcija prinesla neugodne posledice predvsem socialno šibkejšim? Zakaj ne upoštevamo izkušenj držav, ki so si s podobnimi ukrepi nakopale vrsto novih težav in dodatnih stroškov, a nikakršnih koristih?

Seksualno in reproduktivno zdravje žensk in odločanje o zaščiti pred neželeno nosečnostjo ne more in ne sme postati privilegij in kakovostna hormonska kontracepcija mora biti dostopna vsem ženskam. In pri tem moramo, skupaj z dobrim osveščanjem mladine, tudi vztrajati.

In ne pozabimo, da je pravzaprav zmotno govoriti samo o ženskah, saj so v reprodukcijo in njeno načrtovanje še kako vključeni tudi moški in posledično cele družine. Kot tudi ne pozabimo, da obstaja ogromno drugih področij, začenši z zdravstvom, kjer bi s primerno začrtanimi politikami in z doslednim uveljavljanjem zakonodaje lahko v resnici ne le veliko prihranili, temveč vsem svojim državljanom omogočili zavidljivo kakovost življenja.

 Foto: Royalty-Free/Corbis