Skrbi glede hrvaškega izpolnjevanja kriterijev iz poglavja temeljnih pravic so že pred časom izrazile številne nevladne organizacije, ki zatrjujejo, da Hrvaška grobo krši mednarodne konvencije in evropsko pravo z oteževanjem dostopa do mednarodne zaščite, nezakonitim vračanjem ljudi, policijskim nasiljem. Tovrstnim sporočilom pritrjuje tudi Svet Evrope.

Da je današnja odločitev Komisije politična, je nakazalo tudi več držav članic. Obstaja resna nevarnost, da je Komisija grobo kršila določila temeljnih pogodb, ki jo obvezujejo k nepristranskemu delovanju in prepoveduje vsakršno sprejemanje navodil ali zahtev od posameznih vlad (člen 17 PEU).

Pred vsakršno odločitvijo Sveta o pristopu Hrvaške v schengen mora svoje soglasje na glasovanju podati tudi Evropski parlament. V parlamentarnem postopku bom, če bo to potrebno, zahtevala, da pristojni in moj matični odbor LIBE pred odločanjem pripravi celovito, strokovno in nepristransko oceno o hrvaškem izpolnjevanju schengenskih pogojev. Soglasje Evropskega parlamenta ne more in ne sme biti samoumevno, odločitve pa morajo biti tehtne, vsebinske in nepristranske.

Če pristopanje držav v schengensko območje ni več tehnični, temveč zgolj politični proces, pa ga je treba ustrezno na novo opredeliti, na kar sem ob zaslišanju nove komisarke za notranje zadeve tudi opozorila.«