Zadela nas je zdravstvena kriza, zamajali so se temelji liberalne demokracije. Vprašanje torej ostaja - se bomo morali Evropejci od predstave o liberalne Evropi posloviti?Matjaž Gruden, pravnik in dolgoletni visoki uslužbenec Sveta Evrope v Strasbourgu, odgovarja: “V Evropi imamo krizo liberalne demokracije in liberalnih vrednot. Liberalna ideologija je v delih Evrope postala pribežališče za oportuniste, kot ideologija, ki ni vezana na sistem vrednot. Vsi si želijo biti tam, kjer si lahko, kar želiš. Gre za krizo zaupanja v vrednote in institucije liberalne demokracije. To je nevarno. Antipod liberalne demokracije je zame populistična demokracija. Zame je populizem vedno nevaren.”

Ivo Vajgl, nekdanji poslanec v EP v skupini evropskih liberalcev, na zastavljeno vprašanje o krhkosti liberalne demokracije poudarja, da “tisto, kar bi morali braniti, niso liberalne vrednote v ožjem smislu, kot jih definirajo programi liberalnih strank, saj se je navsezadnje tudi Orban nekoč imenoval liberalec, preden se je odločil za skrajno desničarstvo parlamentarizma. Opozarja, da so si ime “liberalno”, v postkomunistični Evropi nadele zelo različne stranke. “Razpon liberalnosti teh strank, ki so članice skupine ALDE  (danes RE), je zelo variabilen – od socialno-liberalnih strank, kjer sem se videl jaz sam, do tistih bolj desnih,, zaključuje Vajgl. 

K mnenju, da je v Evropskem parlamentu razpon liberalnih strank od desnega k levem polu precejšen in izrazit, se pridružuje tudi poslanka Fajon in pri tem poudari, da sta z nekdanjo evropsko poslanko iz družine liberalcev, Angeliko Mlinar, večkrat zelo dobro sodelovali, tudi ko je šlo za težke, ideološke teme. Koroška Slovenka v primerjavi Avstrije s Slovenijo pripomni: »Avstrija kot demokracija s  tradicijo nima izurjenega in funkcionalnega parlamentarnega sistema. Parlamentarizem v Sloveniji je vendarle bolj živ kot v Avstriji,” ter nadaljuje, da se “moč, avtoriteta, legitimnost vlad mora znati legitimirati s tem, da deluje v skladu z ustavami. Če se to začne podirati, imamo civilizacijski problem. Naše sodelovanje, alianse, morajo obstajati, ne glede na ideološka stališča - stati moramo za demokracijo.” 

Ko govorimo o spremembah in odklonu liberalne demokracije, se je vredno obregniti ob porastu populizma. Kot pravi Tanja Fajon, »populizem sam po sebi ni slab, dokler opozarja na določene probleme. Slab je tisti nevarni populizem, ki nima rešitev in je le oportunizem. Na evropskem parketu je ta porast populizma in novih političnih gibanj izrazit.« Angelika Mlinar dodaja, da noben populizem ni dober. »Populistični politiki se obnašajo do drugih “ali si z mano ali pa si sovražnik”. V demokraciji, v odprti družbi pa gre za to, da imamo različne poglede na svet, a smo na koncu pripravljeni na kompromis. Da lahko ugotovimo, da ima drugi, ki ima dobro idejo, tudi prav. Na koncu uspešnega dialoga mora priti do kompromisa,” komentira nekdanja evropska poslanka. Gruden pa dodaja:“V civilizirani družbi brez dialoga in kompromisa ne gre. Pomembno je, da je ta kompromis dosežen za skupne cilje in vrednote, ne pa na njihov račun in njihovo škodo.”

Poslanka Fajon zaključi, da je med sodelujočimi v pogovoru zagotovo skupno razumevanje o pomembnosti zaščite dosežkov demokracije, ki so braniki temeljnih evropskih vrednot. Ne nazadnje je to pot, ki bo našo državo in celotno EU popeljala v boljšo prihodnost.