V demokratičnih družbah raznoliki in pluralni, svobodni in neodvisni mediji omogočajo javne razprave in so pomembni nadzorniki oblasti, vlad, politikov ali korporacij. Poleg tega zagotavljajo svoboden dostop do informacij in prispevajo h krepitvi preglednosti javne in zasebne sfere ter njune odgovornosti pred javnostjo in državljani.

"Svoboda govora in neodvisnih medijev v prvi vrsti zagotavljata temeljne človekove pravice in svoboščine, utirata kanale, preko katerih komunicirajo državljani, raznoliki in pluralistični mediji pa imajo lahko tudi aktiven vpliv na družbo, politiko in javne razprave o družbenih problemih. V mnogih državah obstajajo grožnje novinarjem in medijem. Zakonske ureditve, ustrahovanje, globe, zelo koncentrirano lastništvo s strani politikov ali drugih lahko omejijo svobodo in dostop do informacij ali pa privedejo do groženj in omejevanja svobode izražanja,"ob svetovnem dnevu svobode tiska poudarja Tanja Fajon, podpredsednica medparlamentarne skupine za medije v Evropskem parlamentu.

"Vlade so tiste, ki nosijo odgovornost za zagotavljanje pogojev za delo svobodnih medijev in novinarskega poklica. Številne nedokončane tožbe in sodni postopki v primerih napadov ali ubojev novinarjev puščajo nepopravljive posledice. Zaradi zlorabe protiterorističnih zakonov ali pa pod pretvezo nacionalne varnosti številne oblasti in vlade kriminalizirajo delo novinarjev po vsem svetu. Pogosto ni mehanizma za izpodbijanje takšnih odločitev, mnogi novinarji pa tudi danes še vedno nimajo dostopa do pravne pomoči, kadar se znajdejo v prvih vrstah v bitki za svobodo in pravičnost. V najbolj skrajnih primerih so novinarji tudi umorjeni ali zaprti. Cenzura, nasilje in grožnje vse preveč pogosto spodbujajo samocenzuro. To ne vpliva le na stanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč tudi na poslovno okolje in vse segmente družbe. Prost pretok informacij bi morala biti ključna prednostna naloga v programih za medije in tisk v EU, pa tudi pomemben element zunanje trgovine, razvoja in politike človekovih pravic. To so dejstva, ki jih izpostavlja tudi poročilo Evropskega parlamenta o stanju medijske svobode po svetu, ki je prav ta trenutek v obravnavi v odboru za zunanje zadeve,'' dodaja Fajonova.

"EU obravnava pritiske na svobodo medijev s pomočjo različnih politik in programov, a osebno menim, da bi morala biti še bolj ambiciozna. A Evropska komisija očitno še nima posebne splošne usmeritve na področju svobode tiska in medijev, kot tudi ne usklajene vizije in meril, kar se mora v prihodnosti nujno urediti in spremeniti,'' zaključuje poslanka.