Ali dejansko še obstajajo svobodni mediji, kaj sploh še lahko sporočajo, kakšna je vloga javnih medijev, kakšna je vloga medijev sploh? Še pomembnejše vprašanje pa je: kakšna je vloga javnosti in posameznikov pri oblikovanju medijskih vsebin?

Lastniške strukture in kapitalski interesi so za medijsko svobodo (pre)visok mejnik. Po drugi strani je enako omejevalna javnost sama, ki je po eni strani popolnoma pasivna spremljevalka, po drugi pa se sploh ne zaveda svojega vpliva, ki ga ima predvsem preko družbenih medijev, v katerih že praktično vsak posameznik dnevno soustvarja podobe.

Kratke, iztrgane informacije, senzacionalistične in napihnjene informacije, zlagane in izmišljene informacije - vse v imenu svobode izražanja - so izvrsten teren za manipuliranje z javnostmi, ki nezadržno klikajo, berejo, gledajo in delijo tisto, kar jim je všeč in kar skuša poosebljati njihove vrednote in stališča, četudi se v mnogih primerih celo zavedajo iluzornih temeljev novic, ki jim verjamejo.  

Če premisa povezanosti svobode z odgovornostjo velja pri človeku, velja enako tudi za medij, za katerim stoji ravno človek. Nič ne more biti dlje od svobode, kot je neodgovornost. Brez odgovornosti ljudi, vsakega od nas, ne le poklicnih novinarjev, bo medijska svoboda utonila v pozabo. Ostala bo sicer vsebinska poplava, a dejansko moralna puščava.