Ob dnevu Romov želim tudi z našimi državljani deliti nekaj misli, ki sem jih povedala v plenarni dvorani. 
 
Ponosna sem, da moja politična družina vodi borbo proti diskriminaciji Romov in se trudi za njihovo enakopravno vključevanje v evropsko družbo. In žalostna, ker celo v Evropskem parlamentu, naši edini voljeni instituciji, hramu demokracije in spoštovanja človekovih pravic, hodijo poslanci, ki širijo sovražni govor, ki izražajo protiromska, rasistična stališča.
 
Žal tudi v Sloveniji in drugih evropskih državah ni drugače.
 
A moja in naša skupna dolžnost je, da tovrstna stališča ustavljamo. Danes je ponovno javna priložnost, da vsi, ki nam je mar za ljudi, vse te naše sodržavljane, ki o Romih razmišljajo kot o manjvrednih ljudeh, pa tudi sebe, vprašamo: kako bi se počutili, če bi se sami rodili kot Romi.
 
Če bi nam otroka zaprli v psihiatrično ustanovo, zato ker je Rom? Če bi nas avtomatično poslali v razrede za manj inteligentne, v posebne šole - ker bi bili Romi? Če bi nas pretepli zaradi pripadnosti svoji manjšini ali če bi nam odrekli dostojen pogreb? Te sramote se namreč dogajajo. Danes, v 21. stoletju, v Evropi.
 
Romi so evropska največja narodnostna manjšina. Njihove razmere so se v ekonomski krizi bistveno poslabšale. In resnica je, da imajo manj priložnosti.
 
Prihodnost zanje in za nas je - izobraževanje.
Izobraziti se morajo Romi, a izobraziti se moramo tudi mi. Zavreči moramo stereotipe.
 
V nacionalne programe za vključevanje Romov moramo v vseh točkah vključiti boj proti rasizmu. Šele s prepoznavanjem diskriminacije bomo lahko celovito dosegli cilje, ki vodijo v izboljšanje bivanjskih in zdravstvenih razmer ter zagotovitev šolanja in zaposlitve za Rome.
 
Začnimo tudi uporabljati drugačno dikcijo. Ne vprašujmo, kaj lahko mi naredimo za Rome v Evropi. Vprašati se moramo, kaj in predvsem kako lahko naredimo skupaj z njimi.
 
Več pozornosti je treba nameniti mladim Romom in njihovim organizacijam. S sistematičnim sodelovanjem, z vzpostavljanjem možnosti, da tudi Romi zasedejo vplivnejše položaje, ter z nenehnim in striktnim spopadanjem s sovražnim govorom bomo lahko izpeljali ukrepe, ki bodo Romom, tej stoletja diskriminirani, celo sistematično pobijani manjšini, zagotovili dostojno, ponosno in pravično življenje. To, in ne etnična pripadnost, je namreč tisto, kar Rome najbolj boleče razlikuje od sodržavljanov.
 
Veseli me, da bom lahko aktivno sodelovala v kampanji ozaveščanja in boju proti antiromstvu, ki smo jo pričeli socialisti in demokrati. Podprite nas!