Dobesedno s krvjo so nam priborile volilno pravico, pravico do šolanja, zaposlitve, plačila za delo, upravljanja z lastnim telesom.

A ne povsod in še vedno ne v zadostni meri. Zato dan žensk dviga glas tudi za tiste, ki teh pravic danes še vedno nimajo, ki so nevidne in neslišne, tepene, zaničevane, odvisne od milosti moških.

Dokler bodo obstajale družbene razlike med spoloma, boj za enakopravnost med spoloma ne sme in ne more biti končan.

Zato je dan žensk praznik, ob katerem lahko in moramo ženske še bolj poglobljeno osmisliti svoje poslanstvo kot posameznice in skupnost, in je dan, ko morajo svoj pravi odnos do ženske kot posamezniki in skupnost analizirati tudi moški.

Enakopravnost, podeljena v besedah ali zapisana na papirju, ne pomeni ničesar, če ni izražena v vsakodnevnem življenju. O tem bi nemara moral razmisliti tudi novi premier Janez Janša. Stranka SDS je med svojimi kandidati za kar sedem ministrskih mest v novo vlado predlagala samo eno žensko, NSi, ki ji pripadajo tri ministrstva, pa nobene. Glede na nekatera znana konservativna stališča obeh strank je ta podatek lahko tudi skrb vzbujajoč.   

Živele ženske!