da ni nikakršnega dvoma, da razvoj digitalnih tehnologij zahteva prenovo mehanizmov za zaščito avtorskih pravic, vendar pa je pri uvajanju novosti treba pretehtati ravnotežje med pravicami avtorjev in uporabnikov in posegi v zasebnost slednjih, upoštevati posledice, ki bi nastale manjšim in kapitalsko šibkejšim, ter seveda oceniti skladnost z do sedaj veljavno zakonodajo. 

»Prisluhnila sem mnenjem različnih strani. Med predlogi v direktivi je preprosto preveč nedorečenosti, nesorazmerij in slabih rešitev, da bi jo v tem trenutku lahko podprla. Člen 13, ki je za začetek v nasprotju s pravnim redom in Listino o temeljnih pravicah, z nedomišljenimi rešitvami (tu mislim predvsem na obveznost filtriranja vsebin - četudi ta v besedilu ni tako poimenovana) dejansko lahko ogrozi odprtost in nevtralnost interneta, svobodo govora. Posega v zaščito osebnih podatkov in v ravnotežje med zaščito pravic avtorjev in uporabnikov. Možnost sklepanja sporazumov z (vsemi) imetniki pravic se na papirju sicer dobro sliši, a je v praksi spletnega okolja seveda neizvedljiva. Izjeme za srednja in majhna podjetja, s čimer želi direktiva zaščititi finančno šibkejše, so slabo prilagojene in nefleksibilne, zanje pa naj bi skrbele države članice. Te že sedaj nimajo harmoniziranih pravil. Različni filtri in različni statusi avtorskih pravic v posameznih državah bi pripeljali do novega kaosa, saj internet ne pozna državnih meja, s tem pa bi se zmanjšala učinkovitost notranjega trga. Še zlasti je problematično, da bi robustni filtri odstranjevali vsebine, npr. parodije, vsebine s citati, ki so povsem dovoljene.

Kar se tiče člena 11, ki uvaja novo pravico - plačevanje nadomestil, menim, da škodljivo vpliva na nove, finančno šibkejše ponudnike informacij, in predstavlja oviro pri dostopu do informacij, po drugi strani pa menim, da zelo kratka besedila, izvlečki ali povezave ne izpolnjujejo pogojev za varstvo avtorskih pravic. Nejasno je, kako je določeno razmerje z že obstoječimi avtorskimi pravicami glede istih vsebin oz. besedil,« je po glasovanju pojasnila svoje stališče poslanka Tanja Fajon.

Čeprav je večina pozornosti namenjena tema dvema členoma, pa sta enako pomembna vsaj še 3. in 4. člen, ki uvajata omejitve in izjeme v podatkovnem rudarjenju za raziskovalce (3. člen) in v izobraževanju (4. člen), je razložila poslanka: »Predlogi ne sledijo temeljnim načelom odprte znanosti, ki so zapisana v Obzorju 2020. Izjeme v 4. členu so veliko preozke, poleg tega predlog omogoča državi, da namesto uvedbe izjeme izbere uvedbo licenciranja, kar je velika in nesprejemljiva finančna obremenitev za izobraževalne institucije. S členom 3 raziskovalci sicer dobijo pravno varnost, vendar poročevalec pozablja denimo na javne knjižnice, arhive, muzeje in druge, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju, zlasti pa na številne evropske start-upe, ki bi zato sedež in priložnosti lahko iskali drugje.«

Sedaj bo direktiva s posameznimi dopolnili dana na glasovanje na septembrskem plenarnem zasedanju, kar pomeni možnost in čas za izboljšave, pri katerih oblikovalci predlogov ne smejo spregledati glasu javnosti, ki je v teh dokaj netransparentnih pogovorih (in to velja tudi za Slovenijo) ni zastopal pravzaprav nihče.   

»Vesela sem, da smo poslanci z današnjo zavrnitvijo pogajalskega mandata odprli pot temeljitejši razpravi in nadaljnjim spremembam besedila, predvsem spornih členov. Od glasovanja septembra pa bo odvisno, ali bo Parlament odprl začetek pogajanj v trialogu ali pa bo predlog še enkrat zavrnil in ga poslal nazaj v ponovno odločanje pristojnemu odboru,» je dodala poslanka Tanja Fajon.