»Prav danes smo socialisti in demokrati v evropskem parlamentu pozvali vladi Madžarske in Poljske, naj umakneta svoj veto, ko gre za pogojevanje prejemanja denarja s spoštovanjem pravil pravne države. Če ne bomo dosegli dogovora, bo to slabo vplivalo na programe za črpanje denarja in na evropsko solidarnost,« je v uvodu povedala poslanka Fajon.   

Gosti so se strinjali, da gre za zelo veliko priložnost naše države. »Blokada ne bi pomenila samo resne blokade delovanja Evropske unije, temveč bo tudi slabo sporočilo navzven. Finančni trgi namreč v tem trenutku na EU gledajo v luči sprejetega dogovora,« je dejal dr. Mojmir Mrak. Pojasnil je, da Slovenija v tem trenutku potrebuje zelo jasno zavedanje, kaj so osnovni cilji, ki jih želimo doseči. »Imamo nabor projektov od spodaj navzgor, za veliko sliko pa nujno potrebujemo pristop od zgoraj navzdol. Za to žal očitno ni politične volje, saj taka velika slika omejuje svobodo razdeljevanja sredstev tam, kjer so pritiski največji,« je bil jasen dr. Mrak.     

Mag. Milan M. Cvikl meni, da bi morali biti cilji usmerjeni podobno kot v švedskem modelu: »Potrebujemo programe v zeleno preobrazbo, zdravstvo in socialo, izobraževanje in znanost ter digitalizacijo. Odziv na epidemijo je v tem trenutku najbolj potreben v zdravstvu in, če hočete, solidarnosti, ter digitalizaciji in zelenim prehodom za okrevanju gospodarstva.«  Omenil je, da v Sloveniji ne velja več pravilo meritokracije in da vlada ne komunicira z gospodarstvom.

»Bistvena je skladnost projektov; pomembno je, kako reforme kvantitativno prispevajo k izpolnjevanju določenega cilja,« je povedala mag. Ana Stanič. »Zato mora vlada povabiti vse deležnike k pripravi projektov, potrebujemo pa seveda njen namig, v katero smer gremo.«

Dr. Emilija Stojmenova Duh se je strinjala, da je izbor deležnikov in njihovo vključevanje problematično. »Vlada ne le, da se ne pogovarja z gospodarstvom, do skupnosti ima podcenjujoč odnos, kar je povsem narobe,« je poudarila. Glede digitalizacije v Sloveniji je povedla, da obstaja problem zaradi slabe povezljivosti in slabe digitalne pismenosti pri vseh generacijah.

Poslanka Fajon je na koncu izrazila želji in upanje, da bo ta okrogla miza spodbuda za širšo in poglobljeno javno razpravljanje o programiranju finančnih sredstev: »Časa ni več veliko, a upam, da bomo lahko ubrali celovit pristop in pripravili dober program, ki nam bo v ponos in bo na koncu resnično koristil našim državljanom.«