"Gre za primer najhujših kršitev človekovih pravic na evropskih tleh v mirnem času, ki so jih v veliki meri omogočila ravnanja držav članic EU. Poslati moramo jasno sporočilo, da morajo vse države članice sprejeti skupno odgovornost, saj so kot podpisnice deklaracije o človekovih pravicah sprejele odgovornost varovanja teh pravic in preprečevanja vseh oblik njihovih kršitev," je dejala poročevalka v senci evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D).


Po besedah poročevalke Hélène Flautre  ne gre za novo preiskavo primerov skrivnega programa CIA, saj so preiskave opravile številne mednarodne institucije (npr. Združeni narodi, Svet Evrope), nevladne organizacije (npr. Amnesty International, Reprieve) in nacionalne preiskovalne komisije (npr. Litva, Velika Britanija). Poročilo predstavlja politično orodje, s katerim želi Evropski parlament zagotoviti vestno spoštovanje določil šestega in sedmega člena Pogodbe o Evropski uniji (spoštovanje človekovih pravic in ukrepi zoper kršitve držav članic).


"Primer tudi jasno kaže, da v EU potrebujemo strožji in bolj učinkovit nadzor nad delom nacionalnih obveščevalnih služb in v kolikor obstaja pravna podlaga mislim, da je Evropski parlament primeren organ odločanja za vzpostavitev trajnega odbora za nadzor nad delom in sodelovanjem nacionalnih obveščevalnih služb," je dodala evropska poslanka Tanja Fajon.


Pogled slovenske evropske poslanke so podprle številne poslanke in poslanci v odboru LIBE, ki so se strinjali, da je treba v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti premisliti možnosti za vzpostavitev trajnega nadzora nad delovanjem obveščevalnih služb v državah EU.


Poročevalka je v zaključku tudi odločno podprla izjavo evropske poslanke Tanje Fajon, "da je potrebno te primere raziskati, tovrstna ravnanja obsoditi in jasno prevzeti kolektivno odgovornost. Zgolj z jasno in razčiščeno preteklostjo lahko gradimo boljšo, do vseh ljudi in narodov bolj prijazno in človeških življenj dostojno, prihodnost."