"Pri doseganju tega cilja sta zelo pomembni solidarnost in pravičnost. Izhodišča za doseganje podnebne nevtralnosti se med članicami namreč razlikujejo, zato bodo imele države na voljo podporne mehanizme in financiranja, kot je denimo Sklad za pravičen prehod. Iz tega sklada lahko črpa tudi Slovenija, zato pozivam vlado, da postavi bolj ambiciozne cilje. Slovenija se je namreč zavezala, da do leta 2030 zmanjša izpuste CO2 za 30 % in to ni dovolj. Pomembno je, da pri prehajanju v  ogljično nevtralnost ne zaostajamo. Na socialno pravičen način moramo obdavčiti emisije CO2 tako, da bodo za škodo, povzročeno okolju in ljudem, dejansko plačali onesnaževalci, brez izjem tudi za veliko industrijo in korporacije." 

Podpredsednika Evropske komisije Frans Timmermans je napovedal, da bomo emisije do leta 2030 zmanjšali za 55, namesto prejšnjih 40 odstotkov. "To napoved sicer pozdravljam, vendar pa podpiram še ambicioznejše stališče Socialistov in demokratov v EP, ki zagovarjamo 60-odstotno zmanjšanje. Časa ne moremo zavrteti nazaj, zato moramo sprejemati drznejše ukrepe. Ni planeta B!" je poudarila poslanka Fajon. 

Poslanci bodo v Bruslju razpravljali tudi o povezavi podnebne in okoljske krize z zdravstvenimi krizami. Strinjajo se, da se mora na krize, kot je COVID-19, Unija v prihodnje dobro pripraviti. Omilimo jih lahko s spodbujanjem celostnega pristopa, ki temelji na ciljih trajnostnega razvoja.