V času evropske krize legitimnosti in očitne odtujenosti državljank in državljanov od procesov nadaljnje evropske integracije so se pretekli teden evropski voditelji dogovorili za nov večletni finančni načrt, ki je izrazito nazadnjaški. Kot da je Evropa zgolj njihova last, so evropski voditelji odločitev sprejeli brez jasne vizije prihodnosti in na podlagi kupčij, ki zadovoljujejo zgolj njihove partikularne interese. Časi absolutne monarhije so del preteklosti, zato želimo kot skupina mladih evropskih poslancev jasno opozoriti na implikacije te odločitve.
Njim, ki nam odrekajo investicije v prihodnost, v inovacije in v trajnostno rast in ki hkrati stremijo k ohranjanju lastnih privilegijev, jasno in glasno sporočamo: ne v našem imenu!
Zgradba Justus Lipsius, v kateri so voditelji EU v petek, 8 februarja, razglasili kompromisni predlog, sicer ne spominja na Versailles, a sporočilo udeležencev vrha je bilo v njegovem duhu: »L'état c'est moi« (država, to sem jaz) oziroma bolj natančno »L'Europe, c'est nous« (Evropa, to smo mi).
Razglašen je bil na pol dodelan kompromis, ki nikakor ne postavlja pravih okvirov.
Postavka za neposredna plačila v kmetijstvu ostaja popolnoma nespremenjena in predstavlja neznanski del celotnih stroškov proračuna. Od novembrskih pogajanj se njihov delež ni niti malo spremenil. Po sprejetem dogovoru bo 20 odstotkov evropskih kmetovalcev prejemalo 80 odstotkov evropskih sredstev za neposredna plačila v kmetijstvu. Z jasnim namenom posodobitve teh postavk  je Evropska komisija predlagala omejitev tovrstne neposredne pomoči in prenos teh sredstev na ekološke ali zelene postavke in ukrepe, ki bi bili namenjeni boju zoper posledice klimatskih sprememb. A države članice so ta predlog spremenile v prostovoljni ukrep, čeprav vemo, da se nezavezujoči ukrepi pri izvedbi proračuna EU ne morejo primerjati s postavkami neposrednih plačil.   
V zameno so se države članice odločile, da navsezadnje za več kot polovico zmanjšajo sredstva za vse-evropsko infrastrukturo: energetske mreže, transportne povezave in internetne komunikacije. Tako imenovan Inštrument za povezovanje Evrope, ki nosi dejansko dodatno vrednost za EU, kar hrepeni po dodatnih in nujnih evropskih sredstvih. Postavke za inovacije, raziskovanje in izobraževanje, med katere sodi tudi sloviti in priznani program Erasmus, so bile dodatno znižane glede na predloge Evropske komisije, hkrati pa so bili rabati razširjeni še na dodatne države članice. Omehčani so bili tudi posebni pogoji za nekatere države članice pri črpanju sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov.
Države članice so z dogovorom pustile odprta številna relevantna vprašanja o tem, kako bomo državljanke in državljani dejansko financirali ta dogovor. Že proračuna EU 2011 in 2012 sta prinašala primanjkljaj, zato se je oktobra 2012 EU znašla v položaju, ko ji je v bilancah (ki so še vedno popolnoma odvisne od prispevka držav članic, op.p.) primanjkovalo devet milijard evrov, med drugim za izvedbo aktivnosti programa Erasmus. Trenutni dogovor pa že izkazuje 50 milijardni primanjkljaj med zavezami za plačila držav članic in obveznostmi EU. EU ne more ustvarjati proračunskega primanjkljaja, zato so države članice odgovorne za poplačilo aktivnosti, ki so del proračuna EU.   
Naslednje ključno vprašanje je vprašanje fleksibilnosti proračuna. Trenutno sprejet dogovor ne omogoča primernega odziva na nepričakovane izzive. Tudi sedemletno obdobje, za katero je načrtovan večletni program, je preveč nefleksibilno. Še nekdanja Sovjetska zveza ni uporabljala sedemletk. Program bi moral omogočati prerazporeditev neuporabljenih sredstev, saj bi zgolj na ta način lahko razrešili nekatera strukturna vprašanja. Neuporabljenih sredstev se ne bi smelo vračati državam članicam, ampak bi morala ostati na voljo za prioritetne projekte EU.
Takšno stanje ni dobro za našo prihodnost. Namesto avtocest, ki ne vodijo nikamor, si želimo razširjenih širokopasovnih povezav ter več sredstev za inovacije, raziskave in izobraževanje. Nasprotujemo subvencijam, ki so v korist zgolj velikim posestniškim korporacijam, zato pozivamo in podpiramo prehod v pravo trajnostno naravnano gospodarstvo. Želimo, da se več sredstev namenja malim in srednje velikim podjetjem, ki predstavljajo gonilo našega gospodarstva in ki z lastnimi podjetniškimi dejanji ustvarjajo priložnosti za nas vse. Ne želimo, da EU sledi nacionalnim navadam deficitarne porabe. Želimo bolj fleksibilno EU.
Pri boljši prerazporeditvi sredstev si moramo drzniti razmišljati na veliko, a rezultat pogajanj kaže, da smo zamudili priložnost in zgolj zadovoljili nacionalne privilegije in prisluhnili nacionalnim občutljivostim. Osnutek proračuna, sprejet na Svetu, potrebuje nujne izboljšave. V Evropskem parlamentu bomo trdo delali, da v proračunu izpostavimo prioritete, ki bodo odražale stanje 21. stoletja. Vemo, da to ni tisto, kar si želijo slišati voditelji držav EU, a ne pozabimo, da zgradba Justus Lipsius ni Versailles, zato smo pripravljeni braniti našo skupno prihodnost.

Alexander Alvaro (ALDE/DE), podpredsednik Evropskega parlamenta
Franziska Brantner (Greens/DE)
Barbara Matera (EPP/IT)
Ismail Ertug (S&D/DE)
Amelia Andersdotter (Greens/SE)
Frank Engel (EPP/LU)
Nadja Hirsch (ALDE/DE)
Rui Tavares (Greens/EFA/PT)
Saïd El Khadraoui (S&D/BE)
Tanja Fajon (S&D/SI)
Holger Krahmer (ALDE/DE)
Marietje Schaake (ALDE/NL)
Lara Comi (EPP/IT)
Justina Vitkauskaite (ALDE/LT)