Izjava evropske poslanke je odziv na pismo ministrov šestih držav članic (Nemčija, Belgija, Francija, Luksemburg, Švedska in Nizozemska), v katerem pozivajo k takojšnjemu ukrepanju zaradi naraščajočega števila prosilcev za azil iz držav Zahodnega Balkana.

"Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da ne bi ogrozili brez vizumskega režima! Prost pretok ljudi je eden od najbolj oprijemljivih dosežkov držav kandidatk. Bolj bo nevarno, če tem državam zapremo vrata in na ta način osamimo celotno regijo, kot pa, da nadaljujemo tesen dialog in skupne napore z vsemi stranmi v boju proti resnični težavi - gospodarski situaciji, ki sili ljudi, da zapuščajo lastne države," je še dejala evropska poslanka Tanja Fajon.  

Prosilci za azil, ki so večinoma pripadniki različnih manjšin, se odpravljajo v države članice EU, kjer je življenjski standard višji, vendar pa so hkrati daljši tudi postopki za pridobivanje azila. Kot primer dobre prakse, evropska poslanka navaja Belgijo, Luksemburg in Avstrijo, ki so države Zahodnega Balkana umestile na tako imenovani seznam varnih držav izvora in so hkrati skrajšale postopke za pridobivanje azila. "Te države se ne srečujejo s takim obsegom težav, kot jih navajajo nekatere druge države članice, ki bi morale ravnati podobno," je pozive držav po takojšnji ponovni uvedbi vizumov komentirala Fajonova.

V Evropskem parlamentu potekajo pogajanja o sprejemu tako imenovane varnostne klavzule oziroma mehanizma za odpravo brez vizumskega režima, ki ga je že leta 2011 predlagala Evropska komisija. "Besedilo nam je uspelo izboljšati, saj je bilo v izhodišču zastavljeno mnogo bolj strogo in bi lahko hitreje vodilo do ponovne uvedbe vizumov za državljane Zahodnega Balkana." Države članice do uvedbe tako imenovanega mehanizma za odpravo brez vizumskega režima (njegovo sprejetje lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih) nimajo pravne podlage za ponovno uvedbo vizumov za te države. "V nasprotju z navedbami v nekaterih medijih, države članice trenutno nimajo tovrstne pravne podlage. Edina možnost, ki jim preostane je, da "problematične" države umestijo na tako imenovano črno schengensko listo, vendar gre tudi v tem primeru za dolgotrajen zakonodajni postopek," je namere držav članic še komentirala evropska poslanka.   

"Moramo se zavedati resnosti položaja in pozivam vse odgovorne in pristojne politike v regiji, da storijo vse, kar je mogoče, da preprečijo omejevanje pravice svojih državljanov do svobodnega potovanja v schengenske države," je poziv voditeljem držav Zahodnega Balkana strnila evropska poslanka.