Ker sem tudi sama zbolela za (krvnim) rakom, sem seznanjena z delovanjem onkološkega inštituta v Sloveniji, z vplivi zaščitnih ukrepov in izolacije na nadaljnjo oskrbo in kakovost življenja bolnikov z rakom. Čas in podatki so pokazali, da smo bili res pred "črnim scenarijem" - zdravljenje je bilo občasno moteno, diagnoze in programi cepljenja ustavljeni ali prepočasni. Pandemija je vplivala na dostop do potrebnih zdravil. Oddelki za nuklearno medicino, na primer, so pri diagnostiki in zdravljenju raka poročali o znatnem zmanjšanju števila postopkov. Na to so vplivali različni dejavniki – spremembe v delovnih razporedih, odlog vseh ne nujnih operacij in pa pomanjkanje bistvenih zalog, kot so radioizotopi, zaradi zapor. Kljub temu pa – in tega sem neizmerno vesela - je onkološkemu inštitutu uspelo zagotoviti nemoteno nadaljevanje specifičnega onkološkega zdravljenja. Tudi z uvedbo telemedicine in daljinskega nadzora, ki je dejansko postalo del vsakodnevne prakse po vsej Evropi, kar zelo pozdravljam.

Število obolelih za rakom v Evropi v zadnjih letih narašča. Nedavne ocene kažejo, da bi se zaradi zamud pri zdravljenju in diagnosticiranju raka lahko število smrti bolnikov z rakom v prihodnjih letih povečalo za več tisoč, kar je skrb vzbujajoče. Nekateri strokovnjaki opozarjajo celo na tako imenovano pandemijo raka, če v tem kriznem času ne sprejmemo nujnih ukrepov in omogočimo dostopa do vitalnih storitev. Odgovornost za to je v glavnem v rokah držav članic. Vendar pa ima EU preko Evropske komisije čedalje pomembnejšo vlogo pri izboljšanju odpornosti, dostopnosti in učinkovitosti evropskih zdravstvenih sistemov. Verjamem, da bo evropski načrt za boj proti raku zagotovil močno in prepotrebno podlago za boljšo pripravljenost na podobne grožnje v prihodnosti. Ena od številnih pomembnih lekcij, ki smo se jih naučili iz današnje krize, je, da lahko le s solidarnostjo in sodelovanjem uspešno premagamo izzive in težke čase ter na koncu zmagamo. Zato moramo ukrepati. Skupaj. Svoje zdravstvene sisteme moramo krepiti z izmenjavo znanja, najboljših praks in tehnične opreme, hkrati pa skrbeti, da bo EU še naprej lahko zagotavljala zadostna sredstva za zdravstvene reforme (npr. Program EU4Health).

Z multidisciplinarnim pristopom in sodelovanjem na področju oskrbe raka med državami članicami ne bomo samo izboljšali in obogatili svojih zdravstvenih sistemov, temveč tudi učinkovito odpravljali obstoječe neenakosti v oskrbi in preprečevanju raka v Uniji. Nesprejemljivo je, da med pandemijo korona virusa bolniki iz nekaterih držav niso bili pravilno zdravljeni in so bili zato resno ogroženi.

Jutri je mednarodni dan boja proti raku in s tem je povezano zavedanje, da nas na področju onkologije, zdravljenja in oskrbe bolnikov čaka še veliko izzivov. Žal ta bolezen na tak ali drugačen način prizadene skorajda vsakogar od nas, zato je še toliko bolj pomembno, da boj proti raku postane prednostna naloga v Sloveniji in na ravni EU. Strategijo premagovanja raka moramo pripeljati do točke, ko bo vsak Slovenec, vsak Evropejec imel pravico do hitre in visoko kakovostne diagnoze, do celovite oskrbe in modernega zdravljenja, ne glede na to, kdo je in iz katere države prihaja. Vsak od nas mora imeti enako priložnost za izboljšanje kakovosti življenja, enako upanje na preživetje. In na koncu, a ne najmanj pomembno, enako pravico do dostojnega slovesa. 

Vam in vašim družinam želim veliko zdravja.

Tanja Fajon

 

FOTO: Primož Lavre