Pri tem se zapostavlja politični in demokratični vidik posledic korupcije. Razraščanje korupcije, v času finančnega zategovanja pasu, ustvarja maloštevilne zmagovalce, poraženec pa je en sam - sodobna, demokratična, (socialna) in pravna država. Korupcijo moramo v prvi vrsti razumeti kot zlorabo oblasti, moči in položaja, ki ga je družba zaupala posamezniku (ali skupini posameznikov), na podlagi implicitnega dogovora o upravljanju javnih zadev v korist skupnosti. Državljani in državljanke nam danes tako preko javnomnenjskih raziskav, kot preko množičnih demonstracij na ulicah številnih mest sporočajo, da je nacionalna in EU politika prekršila ta tihi dogovor. To je po mojem mnenju tisti vidik korupcije, ki nas mora najbolj skrbeti in kateremu smo v zadnjih letih posvečali premalo pozornosti.

 

Korupcija ni problem nekih tretjih držav, na katere mnogokrat - žal tudi v EU - gledamo zviška. Korupcija je naš problem, je problem EU, problem vlad držav članic, problem demokratično izvoljenih predstavnikov nacionalnih in EU institucij. Tudi v tej instituciji nismo imuni na primere korupcije. Zadnje poročilo slovenske komisije za preprečevanje korupcije tudi dokazuje, da korupcija ni problem zgolj leve ali desne politične opcije. Z zaskrbljenostjo moramo ugotoviti, da je korupcija tisti pojav, ki združuje vse politične spektre. V času finančne in gospodarske krize tudi korupcija vse bolj očitno načenja imunski sistem naših demokracij, zato moramo ukrepati preden ugotovimo, da je finančna operacija uspela, a je naše demokratično telo (ali pacient) mrtvo.

 

Ne glede na 120 milijardno luknjo, ki jo korupcija letno povzroči v EU, je potrebno vprašanje korupcije nasloviti tudi z namenom ohranjanja demokratične, pravne in socialne države, saj bomo zgolj tako ponovno začeli graditi na izgubljenem zaupanju državljank in državljanov. Potrebni so strogi ukrepi, ki bodo na kratki rok preprečevali koruptivna dejanja nosilcev političnih odločitev, na dolgi rok pa delovali kot gonilna sila vzpostavljanja politične kulture, temelječe na odgovornosti ter osebni in profesionalni integriteti.

 

Naravnost sprevrženo je, da se danes v državah članicah EU, tisti politiki, ki so dokazano kršili nacionalni protikorupcijski pravni red ter evropske in mednarodne standarde integritete, oklepajo oblasti kot, da je njihova last in ne zgolj kratkoročno zaupanje, da s svojim znanjem in veščinami delujejo v dobro skupnosti. Tudi zato smo v Evropskem parlamentu v okviru odbora CRIM že podali nekatere zelo jasne predloge, med njimi 5-letno prepoved kandidiranja in opravljanja javnih funkcij na vseh ravneh za posameznike obsojene korupcije, povečanje transparentnosti poslovanja in financiranja političnih strank ter vzpostavitev pozitivnih in negativnih (belih in črnih) seznamov podjetij, vpletenih v postopke javnega naročanja.

 

Zato pozivamo EK in Svet, da storita vse kar je v njuni moči in pristojnostih, da se tovrstni ukrepi kar najhitreje uveljavijo v praksi in o tem poročata pristojnim odborom EP. Prevladujoč pojav korupcije v EU namreč jasno kaže, da imamo v EU opraviti tudi s krizo zaupanja in našim državljankam in državljanom moramo pokazati, da smo se pripravljeni resno spopasti z izzivi trenutne krize. Politiki nimamo čarobne palice, s katero bi v enem samem zamahu odpravili pojav korupcije, a s spoštovanjem načel pravne države in s kulturo politične odgovornosti in integritete, lahko vsaj omejimo njeno nebrzdano razraščanje.