Vprašanje krize obremenjuje vse vidnejše javne in politične razprave, a se premalokrat vprašamo o vzrokih zanjo. S tem namenom smo pred kratkim v Ljubljani organizirali okroglo mizo, kjer smo s povabljenimi gosti razpravljali o povezavi med krizo in korupcijo in se spraševali, ali je korupcija dejavnik za pojav in razraščanje krize ali pa je kriza odločilna okoliščina, ki omogoča in pospešuje razmah korupcije. 

Ugotovili smo, da finančna in gospodarska kriza ne zavirata, temveč še pospešujeta korupcijska tveganja. Tako nacionalne (protikorupcijska komisija) kot EU institucije (Evropska komisija) opozarjajo tudi na obratno povezavo, namreč, da je sam pojav in razmah gospodarske krize deloma tudi posledica prešibke zajezitve korupcijskih tveganj.

V Odboru za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja (CRIM) Evropskega parlamenta se stalno srečujemo z različnimi ocenami finančne škode in razširjenosti korupcije v EU in državah članicah, ki jih podajajo pristojne nacionalne in EU institucije in nevladne organizacije. Ne glede na to, da gre (le) za ocene, so podatki zaskrbljujoči.

EK ocenjuje, da je letni strošek korupcije v EU 120 milijard EUR, kar je približno 1 odstotek celotnega BDP in skoraj toliko, kot znaša celoten skupni EU proračun. V Sloveniji se po ocenah protikorupcijske komisije (KPK) vrednost različnih oblik korupcije giblje med 1,5 in 2,5 odstotka BDP. Na globalni ravni korupcija predstavlja skoraj 5 odstotkov svetovnega BDP!

Stanje na področju korupcije in boja proti njej je torej v okviru celotne EU vse prej kot zadovoljivo, vendar je v Sloveniji trend še bolj zaskrbljujoč, saj KPK zadnja leta opaža in opozarja na pojav tako imenovane sistemske korupcije in korupcije ustroja oziroma strukturne korupcije. Za obe obliki korupcije velja, da prevzemata značilnosti delovanja organiziranega kriminala, povečujeta korupcijska tveganja na nižjih ravneh ter preko tesno povezanih političnih in gospodarskih klik onemogočata vstop novih akterjev tako na področje gospodarstva kot na področje politike. 

Z namenom učinkovitega boja proti korupciji in vsem oblikam organiziranega kriminala smo na odboru CRIM že predlagali (v prvem delovnem dokumentu) uvedbe harmoniziranega pristopa k zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja in ponovne uporabe zaplenjenega premoženja v socialne in širše družbene namene. Tovrstne pristope poznajo že v številnih državah članicah, denimo v Italiji, na Irskem in v Veliki Britaniji, ki na tem področju predstavljajo primere dobre prakse.

Nekateri avtorji (npr. Rizman) ugotavljajo, da se je v okviru nacionalnih držav (tudi tistih s krajšo demokratično tradicijo, kot je Slovenija) uveljavilo načelo družbene pogodbe, medtem ko mednarodna raven (vključno z EU) primarno deluje v skladu z lastnostmi "naravnega stanja". Če sprejmemo ta pogled, moramo priznati, da se ena najbolj izvedljivih rešitev za učinkovit boj proti korupciji in drugim oblikam organiziranega kriminala v okviru EU skriva v krepitvi skupnih demokratičnih potencialov in oblikovanju enotne EU (vseevropske) družbene pogodbe. Konec koncev so demokracija in njene institucije vredne zgolj toliko, kot so vredni njihovi ljudje.

Celoten prispevek je na voljo na posebni podstrani http://organiziran-kriminal.tanja-fajon.si/