V Evropski uniji so meje očitno odprte le še za kapital. Ljudem se namreč zapirajo. Ksenofobni izpadi niso več samo slaboumno blebetanje, ampak postajajo del argumentacijske strategije. Zapira se prostor za kritiko ksenofobnega diskurza in povečuje pritisk, da bi tovrstno retoriko sprejeli kot običajno prakso. Populistični voditelji širijo strah pred namišljeno množico ljudi. Begunska 'kriza' se izrablja kot sredstvo za zakrivanje krize evropskih institucij. Temeljni spodrsljaj je neurejenost skupne azilne politike, ki bi morala sloneti na solidarnosti.

Pred volitvami se Evropska unija sooča z izbiro, ali se bo zatekla v radikalno ksenofobijo ali pa v radikalne socialne spremembe. Če hoče preživeti, si moramo tisti, ki verjamemo v njene pridobitve, prizadevati za ohranitev evropskih vrednot. Nasprotna pot vodi v zapiranje v nacionalne države.

Zmagoslavno skandiranje nacionalizmu je za seboj vedno pustilo krvavi madež. Ne zadostujejo prisege, da se to ne sme nikoli več ponoviti. Tisti, ki se ne učijo iz zgodovinskih napak, so glavni akterji njihove reprize.

 

Vir fotografije: https://ec.europa.eu/commission/news/president-juncker-delivers-state-union-address-2017-2017-sep-13_en