Spoštovani!

V soboto, 15. junija 2013, sem se sestala z dr. Ilijo Dimitrievskim, predsednikom Zveze zvez kulturnih društev Slovenije (ZZKDS) in vodjami narodnostnih  zvez kulturnih društev:
Veselinom Lakićem, podpredsednikom ZZKDS in predsednikom Zveze črnogorskih društev,
Tahirjem Maliqajem, podpredsednikom ZZKDS in predsednikom Zveze albanskih društev,
Fahirjem Gutićem, podpredsednikom ZZKDS in predsednikom Zveze bošnjaških društev,
Zlatomirjem Bodirožo, predsednikom Zveze srbskih društev,
Mijom Stankom, podpredsednikom Zveze hrvaških društev, in
dr. Vero Kržišnik-Bukić,  znanstveno svetnico na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

 
Namen pogovora je bil seznanitev s pravnim položajem približno 210 tisoč pripadnikov narodov nekdanje skupne države Jugoslavije, ki so ostali na slovenskih tleh in so večinoma državljani Slovenije.

Ugotavljamo, da je Slovenija edina od držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ, ki pravnega statusa teh skupin ni uredila, zaradi česar je osebam onemogočeno uveljavljanje kolektivnih pravic. V ostalih državah imajo pripadniki teh narodov z Ustavo ali ustavnimi zakoni priznan status manjšin in iz tega izhajajoče in stanju prilagojene pravice, kot najboljši primer ureditve se navaja Hrvaška. 
 

Po naših informacijah se pripravlja nov krovni zakon za manjšine v Republiki Sloveniji, ki pa se nanaša zgolj na obstoječe manjšine, kakor izhaja iz Ustave. Nov zakon torej omenjenih narodov, ki so v nekdanji skupni državi bili konstitutivni narodi, ne bi vključeval, v kolikor se ne zgodijo določene spremembe.

Ker si omenjena združenja za te spremembe prizadevajo že dolgo (pred šestimi leti je bila dana javna pobuda, pred dvema letoma pa prvi korak v  dialogu z državo oz. oddelkom za etnične skupnosti na Ministrstvu za kulturo), pozivam slovensko vlado, da v duhu zagotavljanja enakopravnosti, pravičnosti in evropskega demokratičnega razvoja vzpostavi konstruktiven dialog z omenjenimi zvezami ter v oblikovanje, načrtovanje razvoja in reševanja manjšinskih politik in problematik vzame v obzir tudi skupine pripadnikov naših nekdaj bratskih narodov. Zelo veliko bi lahko storila že z zvišanjem finančnih sredstev, namenjenih kulturi in možnostim izobraževanja v maternem jeziku. 

 

Z lepimi pozdravi in upanjem na pozitivno prihodnost,

Tanja Fajon,
poslanka v Evropskem parlamentu,
članica Odbora za notranje zadeve, pravosodje in državljanske pravice    

 

 

 

V vednost:
Uroš Grilc, minister; Ministrstvo za kulturo
Tina Komel, ministrica brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu; Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Boris Jesih, državni sekretar; Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Tamara Vonta, državna sekretarka, pristojna za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud; Kabinet predsednice vlade,
Gregor Virant, minister; Ministrstvo za notranje zadeve,
Ilija Dimitrievski, predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije,  
Vera Kržišnik-Bukič, Inštitut za narodnostna vprašanja,
Igor Lukšič, predsednik SD,
Janko Veber, predsednik  Državnega zbora.