Drage kolegice in kolegi.
 
To, čemur smo priča v Evropi, zlasti na Madžarskem, je sramotno in nas vrača v srednji vek. Madžarski premier Orban z zaničevanjem beguncev tepta ne le njihovo, temveč tudi moje, vaše in naše človeško dostojanstvo. Zapiranje meja, kaznovanje in grožnje obupanim ljudem so grožnje vsem, ki verjamemo v solidarnost in humanost. Z najnovejšo napovedjo, da bo zid gradil še na meji s Hrvaško in z Romunijo, sredi Unije, je napovedal dokončno sesutje evropskih vrednot.
 
Kako je mogoče, da to dovolimo? Kaj si o nas mislijo evropski državljani?   
 
Prerekamo se o premestitvi 120 tisoč dodatnih beguncev, medtem pa je v zadnjih petih letih mednarodno zatočišče poiskalo že 12 milijonov (!) Sirijcev. Ali nas ni sram?  Če bi se bile evropske države takoj in že davno sposobne dogovoriti o delitvi bremena, ne bi bili deležni pretresljivih prizorov. Imeli bi čas in energijo, da se posvetimo izvajanju ukrepov, ki bi na vojnih območjih ustvarili stabilnost in mir.
Z zapiranjem obstoječih poti bodo begunci iskali nove, in tu želim opozoriti na veliko nevarnost: na minska polja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Apeliram tudi, da se zagotovi pomoč Makedoniji in Srbiji, tudi s čimprejšnjo postavitvijo "hot spot" centra.
 
Veseli me sicer, da v Sloveniji več kot 70 odstotkov ljudi nasprotuje gradnji ograje s Hrvaško in da jih moti nestrpen odnos do beguncev.
Generalno pa se sprašujem: če se sami ne obnašamo v duhu vrednot, ki jih imamo na papirju, kako lahko pričakujemo, da bodo naše vrednote in demokracijo sprejemali drugi?  
Begunska kriza je postala - po finančni krizi  - nova kriza morale in etike v Evropi.  Slab zgled in slab obet.