Spoštovani kolegi,

Svet se je zaradi pandemije, povezane s korona virusom, znašel v krču. Nevarnost, ki jo našemu zdravju predstavlja bolezen, pomeni grožnjo človeštvu in je znak, da nekaj delamo narobe. Bolezen ne prizanaša nikomur. Eno od svetovnih žarišč okužb je danes tudi Evropa. 

Zato je ključno odločno in učinkovito ukrepanje, tudi s strani Evropske unije.

Danes bom seveda podprla predlagane ukrepe Evropske komisije, saj predstavljajo prvo konkretno reševalno injekcijo gospodarstvom držav članic, ki jih je prizadela pandemija korona virusa. Z današnjim svežnjem "rešujemo" letalske družbe ter sproščamo neporabljen denar evropskih skladov. A že jutri bomo potrebovali dodatne in še obsežnejše ukrepe. 

Če se zgolj spomnim na finančno in gospodarsko krizo izpred desetletja. Unija je sprva zamujala, a je nato odločno ukrepala z vzpostavitvijo bančne unije, več 100 milijardnim reševalnim skladom, uvedla usklajevanje ekonomskih politik ter državam odvzela določen del suverenosti nad proračuni. 

Ne morem se znebiti občutka, da je Evropska unija tudi tokrat v celostno reševanje situacija vključila sorazmerno pozno in na to opozarjam. Države so bile kar predolgo prepuščene same sebi, niso dobile skupnih smernic delovanja. Zato so delovale vsaka po svoje, nepovezano. 

Ukrepom, ki so jih sprva nekatere članice uvedle v želji, da bi delovale čim bolj učinkovito, so se v nekaterih državah posmehovali, jih kritizirali, če denimo spomnim na primer Macrona, ki je Slovenijo napadel zaradi napovedi zaprtja mej. Danes je to žal stalnica. In čeprav taki ukrepi niso nikomur pri srcu, so se izkazali za relativno učinkovit način zajezitve širitve virusa čez meje. S hitrejšo, predvsem pa poenoteno strategijo in priporočili glede omejitev in izjem pri potovanjih po Evropi in Balkanu bi bili še veliko učinkovitejši. Tako bi se izognili tudi zapletom, kakršen je bil v Sloveniji, kjer je zaradi popolne zapore srbske meje ostalo ujetih  400 srbskih državljanov. 

Tudi kar se tiče začasne ukinitve javnega življenja, EU ni imela skupne strategije. Ko je bilo v Italiji bilo že po več sto mrtvih na dan in so poročali o skorajšnjem kolapsu zdravstva, je denimo v Belgiji, v Bruslju, ki je središče Evrope in zaradi potovanj uradnikov, lobistov itd. predstavlja potencialno izjemno kritičen vir okužbe, nemoteno potekal javni promet, letalski prevozi itd. 

Nisem zdravnica, a pogrešam tudi bolj poenoten pristop evropske zdravstvene stroke pri denimo testiranjih na virus. Različne metodologije nam dajejo povsem različne statistike, kar bi lahko povzročilo težave v pripravah na morebitno ponovitev neke pandemije.

Opozoriti želim še na mahinacije, ki se dogajajo pri nakupu zaščitnih mask in sanitarne opreme. Zadrževanje opreme, celo poskusi kraje, bi morali biti s strani EU nemudoma označeni kot nedopustni. Edino, kar nam lahko pomaga, je popolna solidarnost in medsebojna pomoč.

Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti na svojo soseščino, zlasti na države na Zahodnem Balkanu. Ne zdi se mi pošteno, da je Komisija predlagala razširitev solidarnostnega sklada zgolj na države, ki se že pogajajo, in ne na vse države kandidatke. Družina vendarle poskrbi za vse svoje člane. Zato sem danes na glasovanju tudi podprla dopolnila v tej smeri. 

Verjamem, da bomo krizo kmalu premagali. A se iz nje tudi česa naučili. Marsikatero življenjsko navado bomo morali najbrž zato tudi spremeniti. A zmoremo, kot smo v preteklosti že dokazali. Srečno Slovenija. Srečno Evropa.